Razvrščanje po KLASIUS-P-16
Aktivnosti in izide izobraževanja in usposabljanja razvrščajo oz. kodirajo po KLASIUS-u različni uporabniki, v nadaljevanju imenovani tudi koderji.
Po obsegu in kakovosti razpoložljivih podatkov (informacij) o aktivnosti oz. izidu izobraževanja in usposabljanja (npr. o programu, ki ga razvrščamo), lahko v grobem ločimo dve vrsti institucij (oseb), ki neposredno izvajata razvrščanje (kodiranje) po KLASIUS-u oz. sta s tem povezani, in sicer primarne koderje in sekundarne koderje:
- primarni koderji so institucije oz. osebe, ki so hkrati tudi pripravljavci aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja (npr. visokošolski zavodi, šole, Center RS za poklicno izobraževanje; ministrstva in drugi, ki so neposredno vključeni v postopke priprave in sprejemanja programov in drugih aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja);
- sekundarni koderji so statistični anketarji in koderji ter uradniki, referenti in drugi, ki izpolnjujejo razne obrazce in vprašalnike, na katerih mora biti podatek o izobrazbi ali o izobraževanju in usposabljanju opredeljen po KLASIUS-u.
Uporaba klasifikacij na splošno ni preprosta, pogosto je vprašanje enotnega razumevanja klasifikacijskih kategorij in konkretnega razvrščanja enot. Zaradi tega klasifikacije oz. njihovo uvedbo in uporabo praviloma podpirajo dodatni elementi, kot so metodološka pojasnila, opisi kategorij klasifikacij, kodirni seznami.
V podporo uporabnikom, predvsem sekundarnim koderjem, smo na Statističnem uradu RS vzpostavili statistično zbirko podatkov o izobraževalnih programih in e-iskalnik KLASIUS. To je pripomoček za lažjo in enotnejšo statistično-analitično uporabo KLASIUS-a. E-iskalnik KLASIUS prikazuje programe oz. generične programe s pripadajočimi kodami po veljavnih klasifikacijah KLASIUS-a. Podatki o programih so praviloma prevzeti iz uradnih oz. administrativnih evidenc, ki jih vodijo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter nekatere druge pristojne institucije. Kode programov po KLASIUS-u so bile praviloma določene oz. se praviloma določajo v postopkih priprave, sprejetja in akreditacij programov; na Statističnem uradu RS teh kod ne spreminjamo. Vsebino e-iskalnika bomo skladno z možnostmi posodabljali.
Podrobnejša pojasnila o vsebini in delovanju e-iskalnika KLASIUS so dostopna pri e-iskalniku KLASIUS na zavihku "Navodila in pojasnila". Z e-iskalnikom KLASIUS lahko kodiramo doseženo izobrazbo osebe (tj. določimo kodo dosežene izobrazbe posamezne osebe) hkrati po KLASIUS-SRV in KLASIUS-P-16.
Načela razvrščanja po KLASIUS-P-16
Osrednje načelo pri razvrščanju po KLASIUS-u, je načelo enakovrednosti oz. čim večje podobnosti vsebin aktivnosti in izidov. Pri razvrščanju po KLASIUS-P-16 je temu teoretičnemu načelu treba pridružiti še načelo dominantnosti v povezavi s pravilom vodilne predmetnospecifične vsebine in pomen dopolnilnih klasifikacijskih kategorij.
Načelo dominantnosti in pravilo vodilne predmetnospecifične vsebine.
Programi/kvalifikacije se v področja razvrstijo glede na glavno predmetnospecifično vsebino (tj. faktografsko, praktično in teoretično znanje).
- Glavna predmetnospecifična vsebina je določena s podrobnim področjem, ki mu je namenjena večina oz. dominantni delež (tj. več kot 50%) kreditnih točk ali načrtovanega obsega pouka (študija).
- Če glavne predmetnospecifične vsebine (predmeta/skupine predmetov) ni mogoče prepoznati, ker program oz. kvalifikacija pokriva več podrobnih področij (ali celo ožjih ali širokih področij), nobeno od teh pa ne prevladuje dominantno (tj. z več kot 50%), se tak program oz. kvalifikacijo praviloma razvrsti v ustrezno dopolnilno kategorijo za razvrščanje interdisciplinarnih programov tipa xx88 (glejte spodaj še pojasnilo izjeme ter pomen in uporabo dopolnilnih klasifikacijskih kategorij).
- Pri razvrščanju širokih oz. interdisciplinarnih programov in kvalifikacij se upošteva vodilna predmetnospecifična vsebina (predmete). Ta je tista, ki je po deležu kreditnih točk oz. po deležu v načrtovanem obsegu pouka (študija) še vedno največja oz. vodilna; ta vodilni delež pa je manjši od 50%. Po vodilni predmetnospecifični vsebini se širokemu oz. interdisciplinarnemu programu in kvalifikaciji določi široko področje, s tem pa tudi ustrezna dopolnilna kategorija za interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izide (xx88).
- Kadar program obsega vsebine iz več podrobnih področij, ki spadajo v isto ožje področje, in ni mogoče prepoznati samo ene vodilne predmetnospecifične vsebine, se program in kvalifikacija razvrstita v ustrezno dopolnilno klasifikacijsko kategorijo za razvrščanje podrobneje neopredeljenih programov tipa xxx0 (izjema).
- Drugače se - kadar se prepozna, da v širokem oz. interdisciplinarnem programu ni vodilna samo ena predmetnospecifična vsebina oz. samo eno vodilno široko področje - program in kvalifikacija razvrstita v ustrezno široko področje (ter v ustrezno dopolnilno klasifikacijsko kategorijo tipa xx88) na podlagi področja/vsebine, ki je v imenu programa oz. kurikulu navedena prvo (v kurikulu takrat, kadar v imenu programa ni mogoče prepoznati "indicev", ki bi nakazovali, katero področje naj bi bilo prvo).
Pomen in uporaba dopolnilnih klasifikacijskih kategorij
Dopolnilne klasifikacijske kategorije, ki v imenu vsebujejo izraze "podrobneje neopredeljeno", "interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno ...", "drugo" in v kodni oznaki eno od števk "0", "8", "9", se uporabljajo takole:
- "podrobneje neopredeljeno"; "0": kadar o vsebinah niso znane podrobne informacije ali so te take, da dopuščajo le določitev širokega in/ali ožjega področja; to se določi na podlagi področja /vsebine, ki je v imenu programa/kvalifikacije navedeno prvo, ali iz indicev v imenu ("first listed rule");
- "interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno ..."; "8": kadar programi/kvalifikacije glede na vsebine nimajo "dominantnega podrobnega področja";
- "drugo"; "9": kadar so znane vsebine, podrobno področje bi bilo določljivo, v strukturi klasifikacije pa ga ni (tj. "rezidualna skupina).