Uporaba KLASIUS-a
Klasifikacije se primarno uporabljajo za statistične namene, in sicer v statističnih raziskovanjih in v administrativnem okolju kot viru statističnih podatkov. V administrativnem in drugem okolju se klasifikacije lahko uporabljajo tudi za nestatistične namene. Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja je uvedla KLASIUS v uporabo za statistične namene. Omenjena Uredba drugih namenov uporabe KLASIUS-a ne določa. Ti drugi nameni uporabe morajo biti (so) praviloma določeni z ustreznimi drugimi pravnimi predpisi.
KLASIUS se je v administrativno okolje in statistična raziskovanja uvajal na podlagi 
Dogovora o sodelovanju pri uvajanju klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja v uporabo, ki so ga podpisali: Statistični urad RS (SURS), takratni ministrstvi, pristojni za izobraževanje (Ministrstvo za šolstvo in šport (MIZŠ) in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) ter takratno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).
Pri uvajanju KLASIUS-a, ki ga je uveljavila Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/2006) leta 2006 in pri uvajanju sprememb KLASIUS-a, ki jih je uveljavila Uredba o spremembah Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 8/2017) v letu 2017, so sodelovale tudi druge institucije, predvsem Sekretariat sveta RS za visoko šolstvo oz. njegov pravni naslednik Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu, visokošolski zavodi, Center RS za poklicno izobraževanje (CPI), Andragoški center Slovenije (ACS) in drugi.
Tudi uvajanje KLASIUS-P-16 v administrativno okolje in statistična raziskovanja je potekalo v dveh soodvisnih fazah (podobno, kot je potekalo tudi uvajanje prve različice).
Prva faza
-
Uvajanje v statistična raziskovanja: vzpostavitev statistične zbirke izobraževalnih aktivnosti/izidov na SURS-u na podlagi prevzemanja podatkov iz uradnih oz. administrativnih zbirk pri pristojnih ministrstvih in institucijah, priprava podrobnejših kodirnih seznamov oz. e-iskalnika KLASIUS in drugih pripomočkov za enotnejšo in preprostejšo uporabo KLASIUS-a, uvajanje KLASIUS-SRV predvsem v tista statistična raziskovanja, ki ne zahtevajo predhodne uvedbe v administrativno okolje.
Druga faza
-
Uvedba v administrativne zbirke podatkov, v katerih je primarna enota oseba, izobrazba/NPK ali drug izid pa je podatek (atribut), vezan na osebo (npr.: evidence vpisanih/diplomiranih, štipendijske evidence, evidence oz. obrazci za prijave v socialna zavarovanja, evidenca potreb po delavcih, evidenca iskalcev zaposlitev …).
-
Uvedba v statistična raziskovanja, ki zahtevajo uvedbo KLASIUS-a v administrativno okolje in v katerih je glavna enota oseba, izobrazba/NPK ali drug izid pa je podatek (atribut), vezan na osebo.
Uporaba KLASIUS-a za nestatistične namene
Zaradi vse večjega razvoja sodobne tehnologije in s tem novih možnosti za izmenjavo informacij z različnimi družbenimi subjekti je vedno opaznejša tudi uporaba standardnih klasifikacij za druge, tj. nestatistične namene, to je kot "definicijski instrument kompleksnih pojavov, s katerim se objektivizira izmenjava informacij med različnimi družbenimi subjekti" (Bregar, 2001). KLASIUS se za nestatistične namene lahko uporablja kot:
-
konceptualno in tehnično orodje v procesu izvajanja (javnih) storitev na področju izobraževanja;
-
konceptualno in tehnično orodje v procesih izvajanja (javnih) storitev na področju trga dela (za opravljanje nalog v zvezi s posredovanjem dela, aktivno politiko zaposlovanja itd.);
-
konceptualno in tehnično orodje pri implementaciji usmeritev EU, povezanih z Bolonjsko in Kopenhagensko deklaracijo (dokumenti Europass, oblikovanje nacionalnega kvalifikacijskega ogrodja);
Uporaba KLASIUS-a v statističnih raziskovanjih >>
Uporabo KLASIUS-a v administrativnem okolju >>