Slovarček pojmov
Pojmi, ki se navezujejo na KLASIUS (po abecedi):
Aktivnosti izobraževanja in usposabljanja (dalje aktivnosti) so načrtovane in organizirane aktivnosti, namenjene izboljšanju znanja, spretnosti in zmožnosti za življenje in delo. Temeljijo na ciljih (smotrih) izobraževanja in usposabljanja, na standardih znanj, poklicnih standardih oziroma na predhodno opredeljenih učnih izidih. Najpogostejša organizacijska oblika izobraževalnih aktivnosti so programi (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Deskriptor – značilna beseda, ki razlaga in določa pomen kategorije v tekstualni obliki (Klasje).
Izobraževalni program je organizacijska oblika, v kateri so učne aktivnosti organizirane kot zaporedje, pri čemer se z različnimi metodami učenja/poučevanja učijo/poučujejo različni predmeti. Izobraževalni program je opredeljen na podlagi svoje izobraževalne vsebine kot niz aktivnosti, ki so organizirane zato, da bi dosegli vnaprej določen smoter oziroma specificiran niz izobraževalnih nalog (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Izobraževanje in usposabljanje je aktivnost, ki se nanaša na spoznavanje, sprejemanje, podajanje in/ali ustvarjanje znanja; razvijanje spretnosti; razvijanje osebnih in poklicnih zmožnosti ter vrednot (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Izobrazba je v najširšem pomenu to, kar izhaja iz izobraževanja (SSKJ). V kontekstu KLASIUS-a je izobrazba določen izid, ki ima javno veljavnost v nadaljnjem izobraževanju in/ali na trgu dela (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Izidi izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju izidi) so izkazi o tem, da so posamezniki dosegli določene nize znanj, spretnosti in zmožnosti za življenje in/ali za delo. Izidi obsegajo javnoveljavno izobrazbo, nacionalne poklicne kvalifikacije ter druge izide, ki so merljivi oziroma izkazljivi z javnimi listinami (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Kategorija je splošen pojem za enote na vsaki ravni znotraj klasifikacije (OECD-jev slovar statističnih pojmov).
Klasifikacija je celovita, praviloma hierarhično organizirana shema razvrščanja. Sleherna statistična enota, ki je predmet razvrščanja, je lahko nedvoumno razvrščena v posamezno klasifikacijsko skupino (kategorijo). Osnovni namen razvrščanja enot v klasifikacijske skupine je v tem, da nam omogoča ugotavljanje razlik oz. podobnosti med enotami. Klasifikacija tako omogoča popolno razvrščanje vseh enot na osnovi konsistentnih metodoloških načel (Bregar, 2001).
KLASIUS je klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja. KLASIUS je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statističnoanalitičnih podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na socialnoekonomskem in demografskem področju v Republiki Sloveniji (Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, Uradni list RS, št. 46/2006 in 8/2017).
Koda je dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo (SSKJ).
Kodiranje je tehničen postopek za spreminjanje besednih informacij v številke, kode ali druge simbole (OECD-jev slovar statističnih pojmov).
Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) je formalno priznana usposobljenost, potrebna za opravljanje poklica na podlagi nacionalnega poklicnega standarda. NPK je izkazljiva z javnoveljavno listino o nacionalni poklicni kvalifikaciji. (Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, Uradni list RS, št. 81/2000, 55/2003-UPB1, 118/2006, 1/2007-UPB2, 85/2009).
Opisniki ravni (vidik učnih izidov – naborov znanj, spretnosti, zmožnosti) temeljijo na razpoložljivih nacionalnih dokumentih in gradivih, ki vsebujejo formalne smernice, temeljne cilje, izhodišča za pripravo izobraževalnih in študijskih programov oziroma podlag za javnoveljavno preverjanje in potrjevanje znanj in spretnosti (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Podraven je dopolnilna razsežnost klasifikacijske spremenljivke raven, ki predvsem v segmentu temeljno stopenjsko izobraževanje omogoča razločevanje vmesnih, končnih izobraževalnih aktivnosti/izidov, ki navadno pomenijo polno usposobljenost za zaposlitev in omogočajo nadaljevanje izobraževanja v višjih letnikih različnih izobraževalnih programov na isti ravni (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Področje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja je klasifikacijska spremenljivka, ki razvršča aktivnosti in izide glede na njihovo predmetnospecifično vsebino. Področje izobraževanja in usposabljanja je široka domena, območje vsebine, ki ga pokriva aktivnost oz. izid izobraževanja in usposabljanja. (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Pretvornik določa prevajanje kategorij iz izvorne verzije klasifikacije v ciljno verzijo klasifikacije z uporabo določenega postopka ali kriterija. Pretvarjamo lahko med različnimi verzijami iste klasifikacije ali med verzijami različnih klasifikacij. Vsak pretvornik ima pare kategorij. Vsak par kategorij povezuje kategorijo izvorne verzije s kategorijo ciljne verzije klasifikacije (Klasje).
Razvrščanje je postopek, kjer enoto razvrstimo oz. kodiramo v skupino glede na enake ali podobne lastnosti (SSKJ).
Register urejena zbirka podatkov o določenem pojavu. Register je referenčna podatkovna baza, kar pomeni, da je veljavni vir podatkov za določene enote ali določen pojav, o katerem se vodi register. Najpomembnejše lastnosti registra so popolnost, referenčnost in javnost. Glede na to, kako (s kakšnimi tehničnimi sredstvi) so vodeni, ločimo klasično in računalniško vodene registre (Metodološko navodilo za vodenje poslovnega registra Slovenije, SURS, 2001).
Raven aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju raven) je klasifikacijska spremenljivka, ki razvršča aktivnosti in izide glede na zahtevnost in zapletenost njihove vsebine. Raven je statistično-analitična kategorija (umetna tvorba), ki omogoča enotno evidentiranje, analiziranje in izkazovanje podatkov o vključenosti prebivalstva v aktivnosti izobraževanja in usposabljanja, o izobrazbeni oziroma kvalifikacijski strukturi prebivalstva oziroma o izidih, doseženih v različnih časovnih in zakonskih okvirih. Ravni predstavljajo glavne korake pri napredovanju od manj zapletenih k bolj zapletenim učnim izkušnjam in zmožnostim (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Segment aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju segment) je sistemski del pojava izobraževanja in usposabljanja, ki ima podobne organizacijske, strukturne, institucionalne in druge formalne značilnosti. Segmenti so: temeljno stopenjsko izobraževanje, certifikatni sistem NPK in dopolnilno izobraževanje. Segment je klasifikacijska spremenljivka, po kateri se razvrščajo aktivnosti in izidi v skupine na najvišji klasifikacijski ravni (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP KLASIUS-2.1).
Segment 1 - Temeljno stopenjsko izobraževanje kot sistematično, vnaprej načrtovano in organizirano dejavnost vzgoje, izobraževanja in usposabljanja, kjer se običajno ves čas trajanja preverjajo doseženo znanje, spretnosti in zmožnosti. Posamezna »stopnja« izobraževanja se konča s pridobitvijo spričevala, diplome ali drugih dokazil, s katerimi posamezniki dokazujejo javnoveljavno izobrazbo. Zaključek izobraževanja na določeni stopnji posamezniku omogoča nadaljevanje izobraževanja na naslednji, praviloma višji stopnji (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Segment 2 - Certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij kot sistem, ki omogoča pridobivanje delovne poklicne oziroma strokovne usposobljenosti za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti. Pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija se izkazuje z javno listino (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Segment 3 - Dopolnilno izobraževanje kot izobraževanje in usposabljanje, ki dopolnjuje, poglablja in širi znanje, spretnosti in zmožnosti posameznika za življenje in delo. Po končanem izobraževanju udeleženec praviloma dobi potrdilo, ki je lahko pogoj za zaposlitev ali nadaljnje opravljanje dela, ne predstavlja pa kvalifikacije za vstop v izobraževanje na višji ravni, ki je namenjeno pridobitvi javnoveljavne izobrazbe na višji ravni (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Šifrant je urejen seznam pripisanih šifer in njihovih pomenov v okviru dane identifikacije in/ali klasifikacijske sheme (Terminološki slovar - povezava deluje le v Internet Explorerju).
Vrsta aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju vrsta) je odvisna klasifikacijska spremenljivka, ki podrobneje razvršča aktivnosti in izide znotraj segmenta in ravni, in sicer s pomočjo dodatnih meril, značilnih za posamezen segment oziroma raven (Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja z oznako MP-KLASIUS-2.1).
Zbirka podatkov je urejena zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov (iSlovar). Evidence, registri, razvidi, knjige, baze podatkov, itd. so pojavne oblike zbirk podatkov.