O KLASIFIKACIJI SKD
SKD je kratica za Standardno klasifikacijo dejavnosti, ki se uporablja za določanje dejavnosti poslovnih subjektov in njihovih delov in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov z vidika njihove dejavnosti v različne uradne in druge administrativne podatkovne zbirke ter za potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni.
Klasifikacije so:
- orodje za organizirano in sistematično obravnavo podatkov,
- pomembne metodološke osnove za izvajanje statističnih raziskovanj
Klasifikacije, ki se uporabljajo kot nacionalni standardi, ureja vlada s svojimi predpisi skladno z Zakonom o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01). Med take klasifikacije spada tudi SKD.
SKD je obvezen nacionalni standard za evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, analiziranje, posredovanje in izkazovanje podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na ekonomskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov.
Uporablja se za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih enot po dejavnosti v različne statistične in administrativne zbirke podatkov. SKD je bila razvita na osnovi evropske klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE in je njena slovenska različica, v uporabo v Sloveniji pa je bila uvedena z vladno uredbo leta 1994.
Evropska klasifikacija NACE se je z leti dopolnjevala in njenim spremembam je sledila tudi slovenska SKD. Njena najnovejša različica je SKD 2008. Spremembe med zdaj veljavno SKD 2008 (NACE Rev. 2) in prej veljavno SKD 2002 (NACE Rev. 1.1) so zajete v 5. poglavju Metodoloških pojasnil k NACE Rev. 2 (SKD 2008).
SKD 2008 je kratica za standardno klasifikacijo dejavnosti 2008, ki je bila sprejeta z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in št. 17/208). Statistična klasifikacija dejavnosti (SKD) 2008, sprejeta z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih, je nacionalna različica evropske statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti (ujema se s strukturno in hierarhično zasnovo NACE Rev. 2), hkrati pa jo dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi (z dodajanjem 5. mesta za nacionalne namene).
SKD 2008 se uporablja za določanje dejavnosti poslovnih subjektov in njihovih delov in za razvrščanje teh poslovnih subjektov in njihovih delov v različne uradne in druge administrativne podatkovne zbirke ter za potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni.
Struktura SKD 2008
Tabela: Shema strukture SKD 2008
| Klasifikacijska raven | Ime klasifikacijske ravni | Vzorec klasifikacijske ravni (kode) |
|---|---|---|
| Prva | Področje | Črkovna šifra dejavnosti |
| Druga | Oddelek | 2-mestna šifra dejavnosti: xx |
| Tretja | Skupina | 3-mestna šifra dejavnosti: xx.x |
| Četrta | Razred | 4-mestna šifra dejavnosti: xx.xx |
| Peta | Podrazred | 5-mestna šifra dejavnosti: xx.xxx |
Pika (za drugo klasifikacijsko ravnjo dejavnosti) – pišemo jo samo zaradi večje preglednosti strukture.
Klasifikacija SKD 2008 obsega skupaj 648 podrazredov dejavnosti, od tega 56 nacionalnih.
Oznaka za raven področja dejavnosti ni vključena v oznako SKD, ki določa oddelek, skupino in razred in ki opisuje posamezno dejavnost. Na primer: dejavnost »proizvodnja sredstev za lepljenje« določa oznaka 20.52, pri čemer je 20 oznaka za oddelek, 20.5 za skupino in 20.52 za razred, področje C, v katerega ta razred spada, pa v oznaki ni vsebovano.
| Šifra dejavnosti v SKD 2008 | Naziv dejavnosti |
|---|---|
| 20.520 | Proizvodnja sredstev za lepljenje |
Oddelki so kodirani zaporedno. Vendar pa so bile na nekaterih mestih namenoma puščene tudi določene »vrzeli« (praznine), ki omogočajo vstavljanje pozneje uvedenih dodatnih oddelkov, ne da bi bilo treba zaradi tega spreminjati celotno kodiranje SKD. Te vrzeli (praznine) so bile puščene pri tistih področjih dejavnosti, pri katerih se bo najverjetneje pojavila potreba po dodatnih oddelkih. V SKD 2008 so tako ostale neuporabljene naslednje številke oznak oddelkov: 04, 34, 40, 44, 48, 54, 57, 67, 76, 83 in 89.
Kadar določena raven klasifikacije ni dodatno razčlenjena, se za položaj oznake za naslednjo nižjo raven uporabi »0«. Tako je na primer oznaka za podrazred »Veterinarstvo« 75.000, ker oddelek »Veterinarstvo« (oznaka 75) ni razdeljen v skupine in razrede. Podrazred »Proizvodnja piva« ima oznako 11.050, ker oddelek »Proizvodnja pijač« (oznaka 11) ni razdeljen v skupine, medtem ko je skupina »Proizvodnja pijač« (oznaka 11.0) razdeljena v razrede.
Preostale skupine ali razredi vrste »drugo« in/ali »d. n.« (drugje nerazvrščeno) so, kjer je mogoče, označeni s številko 9 (na primer skupina 08.9 »Pridobivanje drugih rudnin in kamnin« in razred 08.99 »Drugo pridobivanje rudnin in kamnin«.
Merila za razmejevanje področij, skupin in oddelkov dejavnosti
Na ravni področij dejavnosti (najvišji ravni) so pomemben dejavnik splošne značilnosti proizvedenega blaga in storitev in tudi potencialna uporaba statističnih podatkov, na primer za Sistem nacionalnih računov (SNR) in Evropski sistem računov (ESR). Glavna merila pri razmejevanju skupin in oddelkov dejavnosti po SKD se nanašajo na naslednje značilnosti dejavnosti proizvodnih enot:
- značilnosti proizvedenega blaga in storitev (fizična sestava in stopnja obdelave izdelkov in potrebe, ki jih ti zadovoljujejo – kot osnova za združevanje proizvodnih enot v skladu s podobnostmi in povezavami med porabljenimi surovinami in viri povpraševanja ter trgi za te izdelke).
- uporaba tega blaga in storitev in proces in tehnologija proizvodnje.
Merila za opredeljevanje razredov in podrazredov dejavnosti
Pri opredelitvi razredov in podrazredov dejavnosti (najpodrobnejših kategorij v SKD) je najpomembnejše merilo način, na katerega se dejavnosti v proizvodnih enotah združujejo ali se med njimi razporejajo. Namen je zagotoviti, da so razredi po SKD primerni za podrobno klasifikacijo enot po dejavnosti in da so si enote, ki spadajo v posamezen razred, čim bolj podobne glede na dejavnosti, ki jih opravljajo.
SKD 2008 daje na splošno pri opredelitvi posameznih razredov večji pomen proizvodnemu procesu. To pomeni, da so dejavnosti razvrščene skupaj, če so del skupnega procesa proizvodnje blaga ali storitev in uporabljajo podobne tehnologije.
Poleg tega pa so razredi in podrazredi SKD oblikovani tako, da sta, če je le mogoče, izpolnjena naslednja dva pogoja:
- proizvodnja vrste blaga in storitev, ki opredeljuje določen razred (podrazred) dejavnosti, pomeni glavnino proizvodov ali storitev enot, razvrščenih v ta razred (podrazred) dejavnosti,
- posamezni razred (podrazred) dejavnosti vsebuje enote, ki proizvajajo večino zanj značilnih vrst blaga in storitev.
Razvrščanje dejavnosti v skupine dejavnosti po SKD 2008
Dejavnosti v SKD se razvrščajo v skupine dejavnosti s postopkom kodiranja. Pri tem so informacije o dejavnosti navadno podane v obliki imena dejavnosti in opisa glavnih značilnosti dejavnosti.
Za pomoč pri razvrščanju dejavnosti po SKD 2008 v skupine in sploh za lažjo uporabo SKD 2008 je SURS pripravil različne pripomočke, med drugim e-iskalnik SKD 2008 in odgovore na pogosta vprašanja. Upoštevati je treba tudi pravila za razvrščanje poslovnih subjektov po dejavnosti.
Pravila za razvrščanja poslovnih subjektov po dejavnosti
Osnovna pravila za določanje dejavnosti in razvrščanje poslovnih subjektov po dejavnosti so zajeta v glavnih metodoloških pripomočkih:
Drugi metodološki pripomočki
- Pojasnila k sorodnim klasifikacijam ekonomskih dejavnosti (predvsem CPA, ISIC, CPC, KN ipd. ) in povezovalni šifranti (npr. CPA 2008-KN 2008).
Glavno merilo za določanje (glavne) dejavnosti je dodana vrednost (s katero dejavnostjo ustvari poslovni subjekt največ dodane vrednosti). Dodana vrednost je temeljni koncept za razvrstitev enote glede na njeno gospodarsko dejavnost. Bruto dodana vrednost je opredeljena kot razlika med vrednostjo proizvodnje in vrednostjo vmesne potrošnje. Dodana vrednost je kumulativno merilo prispevka vsake gospodarske enote k bruto domačemu proizvodu (BDP). Če dejavnosti ni mogoče določiti po dodani vrednosti, upoštevamo druga merila, npr.: število zaposlenih, plače, vrednost prodaje ipd.
Na razvrstitev poslovnega subjekta ne vplivajo naslednje njegove lastnosti:
- lastništvo (zasebno, državno ipd.);
- pravna oblika organiziranosti ali način delovanja (d. d., d. o. o., s. p.);
- način, kraj, oblika proizvodnje (ročna ali strojna, v proizvodnem obratu ali doma, formalna in neformalna);
- način izvajanja dejavnosti (tržno ali netržno – netržne dejavnosti po NACE/SKD v glavnem izvajajo vladne in neprofitne organizacije, predvsem na področju šolstva, zdravstva, socialnega dela).
V bolj zapletenih primerih, ko npr. enota izvaja več kot dve dejavnosti, ki spadajo v več kot dve različni postavki SKD, pri čemer nobena od njih ne presega 50 % dodane vrednosti, je treba razvrstitev dejavnosti takšne enote določiti z uporabo metode »od zgoraj navzdol« (metoda top-down). Pri tej metodi je pomembna skladnost razvrščanja na različnih ravneh. Upoštevamo največji delež dodane vrednosti na ravni:
- področja dejavnosti
- oddelka dejavnosti
- skupine dejavnosti
- razreda dejavnosti
SKD 2008 se uporablja za razvrščanje poslovnih subjektov po dejavnosti. Nosilec Poslovnega registra Slovenije je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
V državni statistiki se SKD (SKD 2008) uporablja kot metodološka osnova za izvajanje nacionalnega programa statističnih raziskovanj in za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti pri posredovanju statističnih podatkov drugim državam in mednarodnim organizacijam in pri izmenjavanju teh podatkov z njimi.
Standardne klasifikacije se v administrativnem okolju uporabljajo za statistične in nestatistične namene. Uredba o SKD 2008 se nanaša na uporabo SKD 2008 za statistične namene, uporaba za nestatistične namene mora biti praviloma določena z ustreznimi drugimi področnimi pravnimi predpisi.
Klasifikacija SKD 2008 ima hierarhično strukturo (kot jo uvaja Uredba o SKD) in določa naslednje ravni dejavnosti:
- področje (označeno z enomestno črkovno oznako),
- oddelek (označen z dvomestno številčno oznako),
- skupina (označena s trimestno številčno oznako),
- razred (označen s štirimestno številčno oznako),
- podrazred (označen s petmestno številčno oznako).
Pojasnila h klasifikaciji SKD 2008 na nivoju področij veljajo za vse nižje ravni/nivoje. Enako velja za pojasnila navedena v oddelkih in skupinah. Pri podrazredih je treba torej upoštevati tudi pojasnila na višjih nivojih.
Primer 1: Gostinstvo, področje I
Eksplicitno navajanje vseh dejavnosti ni potrebno, kajti dejavnosti se lahko tudi prekrivajo:
- dejavnosti prehrambnih gostinskih obratov in strežba pijač (oddelek 56) sta sicer neodvisni, lahko pa sta posredno vključeni v podrazred 55.100 Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov (oddelek 55).
- čeprav je strežba pijač neodvisna dejavnost, je istočasno del dejavnosti prehrambnih gostinskih obratov (strežba pijač skupaj s hrano). V tem primeru se strežba pijač uvršča k strežbi hrane v oddelek 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač.
Npr: dejavnost na ravni podrazreda 56.104 Začasni gostinski obrati vključuje tudi strežbo pijač, čeprav v pojasnilih ni eksplicitno navedena.
Klasifikacija SKD 2008 razvršča dejavnosti zgolj glede na proizvode in storitve in ne določa pogojev za opravljanje dejavnosti. Z drugimi besedami: evropska uredba o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 (iz katere izhaja slovenska SKD 2008) določa dejavnosti glede na njihovo vsebino in je neodvisna od nacionalnih zakonodaj. Zato NACE Rev. 2 ne prejudicira niti pogojev za registracijo neke dejavnosti niti posledic ali ukrepov v zvezi s tem. Pogoji za opravljanje dejavnosti niso predmet Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti, na podlagi katere AJPES določa šifre dejavnosti enotam, vpisanim v PRS. AJPES ob registraciji dejavnosti ne preverja pogojev za opravljanje dejavnosti. Dejavnost lahko registrirate, tudi če ne izpolnjujete pogojev. Pogoje pa morate izpolnjevati pred začetkom opravljanja dejavnosti.
Na podlagi petega odstavka 1. b člena Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15, v nadaljnjem besedilu ZSReg) pripravi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pregled predpisanih pogojev za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za javno upravo. Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, mora ta pregled uskladiti z vsakokratno spremembo predpisa, ki določa pogoje za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti, v osmih dneh po objavi te spremembe v Uradnem listu Republike Slovenije. Drugo ministrstvo mora ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, obvestiti o vsakem novem predpisu ali spremembi predpisa, ki določa pogoje za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti in spada v njegovo delovno področje, v dveh delovnih dneh po objavi predpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.
Trenutno so informacije o pogojih za opravljanje dejavnosti objavljene na državnem portalu za podjetja in podjetnike SPOT - slovenska poslovna točka.
Mehanizem obrnjene davčne obveznosti (76. a in 92. a člen ZDDV-1) pomeni, da so namesto dobaviteljev dolžni obračunati in plačati DDV prejemniki dobav in naročniki storitev ter plačniki predplačil v zvezi z opravljenimi dobavami ali storitvami. Hkrati z obračunom imajo tudi pravico do odbitka DDV, seveda ob izpolnjevanju pogojev za odbitek DDV ter v velikosti, ki je zanje običajna.
Statistični urad RS je po nacionalni uredbi o SKD 2008 pristojen za razlago klasifikacije dejavnosti; za vse informacije v zvezi z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti v skladu s 76. a členom Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) in Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14 in 95/14) pa je pristojna Finančna uprava RS.
Mehanizem obrnjene davčne obveznosti se uporablja za:
- storitve gradbenih del;
- storitve najemanja osebja za opravljanje storitev v gradbenem sektorju;
- dobave zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdavčitve;
- dobave železnih in neželeznih kovinskih odpadkov, ostankov in rabljenega materiala, vključno s polizdelki od predelave, izdelave ali taljenja železnih in neželeznih kovin ter njihovih zlitin ter dobava polpredelanih izdelkov iz železnih in neželeznih kovin ter s tem povezane storitve predelave;
- prenos pravic do emisije toplogrednih plinov, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja varstvo okolja.
Mehanizem obrnjene davčne obveznosti se v navedenih sektorjih uporablja le pri dobavah blaga in opravljanju storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, drugemu davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v Sloveniji.
Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga ali storitev, za katere se uporablja mehanizem obrnjene davčne obveznosti v navedenih sektorjih, mora poročati davčnemu organu v poročilu (Obrazec PD-O) prek portala eDavki o vseh dobavah, ki jih opravil za druge davčne zavezance, ki so določeni kot plačniki davka. Davčni zavezanec mora predložiti poročilo za koledarski mesec, v katerem je opravil zadevne dobave ali v katerem mora popraviti podatke o zadevnih dobavah iz preteklih obdobij. Več informacij na spletni strani FURS-a.
Povezave:
Poenostavljeno: obrnjena davčna obveznost pomeni, da prodajalec (zavezanec za DDV), ki je izdal račun kupcu (zavezancu za DDV), ni obračunal davka na dodano vrednost in je to dolžan narediti kupec sam.
Postopek: izvesti samoobdavčitev, obračunati izstopni DDV in si ga priznati kot vstopnega, če ima zavezanec pravico do tega (enak princip kot pa pri pridobitvah iz EU). Tak način prevaljevanja je dovoljen samo med zavezanci za DDV; prodajalec tega ne sme narediti na računu, ki ga je izdal fizični osebi ali podjetju, ki ni zavezanec za DDV.