O KLASIFIKACIJI SKD
SKD je kratica za Standardno klasifikacijo dejavnosti, ki se uporablja za določanje dejavnosti poslovnih subjektov in njihovih delov in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov z vidika njihove dejavnosti v različne uradne in druge administrativne podatkovne zbirke ter za potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni.
Klasifikacije so:
- orodje za organizirano in sistematično obravnavo podatkov,
- pomembne metodološke podlage za izvajanje statističnih raziskovanj
Klasifikacije, ki se uporabljajo kot nacionalni standardi, ureja vlada s svojimi predpisi skladno z Zakonom o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01). Med take klasifikacije spada tudi SKD.
SKD je obvezen nacionalni standard za evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, analiziranje, posredovanje in izkazovanje podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na ekonomskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov.
Uporablja se za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih enot po dejavnosti v različne statistične in administrativne zbirke podatkov. SKD je bila razvita na podlagi evropske klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE in je njena slovenska različica, v uporabo v Sloveniji pa je bila uvedena z vladno uredbo leta 1994.
Evropska klasifikacija NACE se je z leti dopolnjevala in tem spremembam je sledila tudi slovenska SKD. Njena najnovejša različica je SKD 2025. Spremembe med zdaj veljavno SKD 2025 (NACE Rev. 2.1) in prej veljavno SKD 2008 (NACE Rev. 2) so zajete v 4. poglavju Uvodnih smernic k NACE Rev. 2.1 (SKD 2025).
SKD 2025 je kratica za standardno klasifikacijo dejavnosti 2025, ki je bila sprejeta z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/2024.
Je nacionalna različica evropske statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2.1, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti (ujema se s strukturno in hierarhično zasnovo NACE Rev. 2.1), hkrati pa jo dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi (z dodajanjem 5. ravni za nacionalne namene).
SKD 2025 se uporablja za določanje dejavnosti ter razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov, namenjeno uporabi v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov ter uporabi za statistične in analitične namene v državi in na mednarodni ravni.
Struktura SKD 2025
Tabela: Shema strukture SKD 2025
Klasifikacijska raven | Ime klasifikacijske ravni | Vzorec klasifikacijske ravni (kode) |
---|---|---|
Prva | Področje | Črkovna šifra dejavnosti |
Druga | Oddelek | 2-mestna šifra dejavnosti: xx |
Tretja | Skupina | 3-mestna šifra dejavnosti: xx.x |
Četrta | Razred | 4-mestna šifra dejavnosti: xx.xx |
Peta | Podrazred | 5-mestna šifra dejavnosti: xx.xxx |
Za večjo preglednost strukture se za drugo klasifikacijsko ravnijo dejavnosti piše pika (.).
Klasifikacija SKD 2025 obsega skupaj 678 podrazredov, od tega 46 nacionalnih.
Oznaka za raven področja dejavnosti ni vključena v oznako SKD, ki določa oddelek, skupino in razred in ki opisuje posamezno dejavnost. Na primer: dejavnost »proizvodnja aluminija« določa oznaka 24.42, pri čemer je 24 oznaka za oddelek, 24.4 za skupino in 24.42 za razred, področje C, v katerega ta razred spada, pa v oznaki ni vsebovano.
Šifra dejavnosti v SKD 2025 | Naziv dejavnosti |
---|---|
24.420 | Proizvodnja aluminija |
Oddelki so kodirani zaporedno. Vendar pa so bile na nekaterih mestih namenoma puščene tudi »vrzeli« (praznine), ki omogočajo vstavljanje pozneje uvedenih dodatnih oddelkov, ne da bi bilo treba zaradi tega spreminjati celotno kodiranje SKD. Te vrzeli (praznine) so bile puščene pri tistih področjih dejavnosti, pri katerih se bo najverjetneje pojavila potreba po dodatnih oddelkih. V SKD 2025 so tako ostale neuporabljene naslednje številke oznak oddelkov: 04, 34, 40, 44, 48, 54, 57, 67, 76, 83 in 89.
Kadar določena raven klasifikacije ni dodatno razčlenjena, se za položaj oznake za naslednjo nižjo raven uporabi »0«. Tako je na primer oznaka za podrazred »Veterinarstvo« 75.000, ker oddelek »Veterinarstvo« (oznaka 75) ni razdeljen v skupine in razrede. Podrazred »Proizvodnja piva« ima oznako 11.050, ker oddelek »Proizvodnja pijač« (oznaka 11) ni razdeljen v skupine, medtem ko je skupina »Proizvodnja pijač« (oznaka 11.0) razdeljena v razrede.
Preostale skupine ali razredi vrste »drugo« in/ali »d. n.« (drugje nerazvrščeno) so, kjer je mogoče, označeni s številko 9 (na primer skupina 08.9 »Pridobivanje drugih rudnin in kamnin, d. n.« in razred 08.99 »Drugo pridobivanje rudnin in kamnin, d. n.«.
Merila za razmejevanje področij, skupin in oddelkov dejavnosti
Na ravni področij dejavnosti (najvišji ravni) so pomemben dejavnik splošne značilnosti proizvedenega blaga in storitev ter tudi potencialna uporaba statističnih podatkov, na primer za Sistem nacionalnih računov (SNR) in Evropski sistem računov (ESR). Glavna merila pri razmejevanju skupin in oddelkov dejavnosti po SKD se nanašajo na naslednje značilnosti dejavnosti proizvodnih enot:
- značilnosti proizvedenega blaga in storitev (fizična sestava in stopnja obdelave izdelkov ter potrebe, ki jih ti zadovoljujejo – kot podlaga za združevanje proizvodnih enot v skladu s podobnostmi in povezavami med porabljenimi surovinami in viri povpraševanja ter trgi za te izdelke).
- uporaba tega blaga in storitev ter proces in tehnologija proizvodnje.
Merila za opredeljevanje razredov in podrazredov dejavnosti
Pri opredelitvi razredov in podrazredov dejavnosti (najpodrobnejših kategorij v SKD) je najpomembnejše merilo način, na katerega se dejavnosti v proizvodnih enotah združujejo ali se med njimi razporejajo. Namen je zagotoviti, da so razredi po SKD primerni za podrobno klasifikacijo enot po dejavnosti in da so si enote, ki spadajo v posamezen razred, čim bolj podobne glede na dejavnosti, ki jih opravljajo.
SKD 2025 daje na splošno pri opredelitvi posameznih razredov večji pomen proizvodnemu procesu. To pomeni, da so dejavnosti razvrščene skupaj, če so del skupnega procesa proizvodnje blaga ali storitev in uporabljajo podobne tehnologije.
Poleg tega pa so razredi in podrazredi SKD oblikovani tako, da sta, če je le mogoče, izpolnjena naslednja dva pogoja:
- proizvodnja vrste blaga in storitev, ki opredeljuje določen razred (podrazred) dejavnosti, pomeni glavnino proizvodov ali storitev enot, razvrščenih v ta razred (podrazred) dejavnosti,
- posamezni razred (podrazred) dejavnosti vsebuje enote, ki proizvajajo večino zanj značilnih vrst blaga in storitev.
Razvrščanje dejavnosti v skupine dejavnosti po SKD 2008
Dejavnosti v SKD se razvrščajo v skupine dejavnosti s postopkom kodiranja. Pri tem so informacije o dejavnosti navadno navedene v obliki imena dejavnosti in opisa glavnih značilnosti dejavnosti.
Za pomoč pri razvrščanju dejavnosti po SKD 2025 v skupine ter na splošno za lažjo in enotno uporabo SKD 2025 je SURS pripravil različne pripomočke, med drugim e-iskalnik SKD 2025 in odgovore na pogosta vprašanja. Upoštevati je treba tudi pravila za razvrščanje poslovnih subjektov po dejavnosti.
Pravila za razvrščanja poslovnih subjektov po dejavnosti
Osnovna pravila za določanje dejavnosti in razvrščanje poslovnih subjektov po dejavnosti so zajeta v uvodnih smernicah k NACE Rev. 2.1..
Drugi metodološki pripomočki
- Pojasnila k sorodnim klasifikacijam ekonomskih dejavnosti (predvsem CPA, ISIC, CPC, KN ipd. ) in povezovalni šifranti (npr. CPA-KN).
SKD 2025 se uporablja za razvrščanje poslovnih subjektov po dejavnosti. Upravljalec Poslovnega registra Slovenije (PRS) je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
V državni statistiki se SKD uporablja kot metodološka podlaga za izvajanje nacionalnega programa statističnih raziskovanj ter za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti pri posredovanju statističnih podatkov drugim državam in mednarodnim organizacijam ter pri izmenjavanju teh podatkov z njimi.
V prehodnem obdobju se v statističnih raziskovanjih podatki še vedno zbirajo, obdelujejo in objavljajo po SKD 2008. Prehodna obdobja bodo po posameznih raziskovanjih različno dolga, prehod pa bo predvidoma končan do leta 2029. SKD 2008 je na voljo na spletni strani Statističnega urada RS: https:\\www.stat.si\SKD-2008
Standardne klasifikacije se v administrativnem okolju uporabljajo za statistične in nestatistične namene. Uredba o SKD 2025 se nanaša na uporabo SKD 2025 za statistične namene, uporaba za nestatistične namene mora biti praviloma določena z ustreznimi drugimi področnimi pravnimi predpisi.
Klasifikacija SKD 2025 ima hierarhično strukturo (kot jo uvaja Uredba o SKD) in določa naslednje ravni dejavnosti:
- področje (označeno z enomestno črkovno oznako),
- oddelek (označen z dvomestno številčno oznako),
- skupina (označena s trimestno številčno oznako),
- razred (označen s štirimestno številčno oznako),
- podrazred (označen s petmestno številčno oznako).
Pojasnila h klasifikaciji SKD 2025 na ravni področja veljajo za vse nižje ravni. Enako velja za pojasnila na ravneh oddelka in skupine. Pri podrazredih je treba torej upoštevati tudi pojasnila na višjih ravneh.
Klasifikacija SKD 2025 razvršča dejavnosti zgolj z vidika vrste proizvodov in storitev brez določanja pogojev za opravljanje dejavnosti. Z drugimi besedami: evropska uredba o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2.1 (iz katere izhaja slovenska SKD 2025) določa dejavnosti glede na njihovo vsebino in je neodvisna od nacionalnih zakonodaj. Zato NACE Rev. 2.1 ne prejudicira niti pogojev za registracijo neke dejavnosti niti posledic ali ukrepov v zvezi s tem. Pogoji za opravljanje dejavnosti niso predmet Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti, na podlagi katere AJPES določa šifre dejavnosti enotam, vpisanim v PRS. AJPES ob registraciji dejavnosti ne preverja pogojev za opravljanje dejavnosti. Dejavnost lahko registrirate, tudi če ne izpolnjujete pogojev. Pogoje pa morate izpolnjevati pred začetkom opravljanja dejavnosti.
Več informacij o pogojih za opravljanje dejavnosti je na voljo na državnem portalu za podjetja in podjetnike SPOT - slovenska poslovna točka.
Mehanizem obrnjene davčne obveznosti (76. a in 92. a člen ZDDV-1) pomeni, da so namesto dobaviteljev dolžni obračunati in plačati DDV prejemniki dobav in naročniki storitev ter plačniki predplačil v zvezi z opravljenimi dobavami ali storitvami. Hkrati z obračunom imajo tudi pravico do odbitka DDV, seveda ob izpolnjevanju pogojev za odbitek DDV ter v velikosti, ki je zanje običajna.
Za vse informacije v zvezi z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost je pristojna Finančna uprava RS.
Mehanizem obrnjene davčne obveznosti se uporablja za:
- storitve gradbenih del;
- storitve najemanja osebja za opravljanje storitev v gradbenem sektorju;
- dobave zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdavčitve;
- dobave železnih in neželeznih kovinskih odpadkov, ostankov in rabljenega materiala, vključno s polizdelki od predelave, izdelave ali taljenja železnih in neželeznih kovin ter njihovih zlitin ter dobava polpredelanih izdelkov iz železnih in neželeznih kovin ter s tem povezane storitve predelave;
- prenos pravic do emisije toplogrednih plinov, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja varstvo okolja.
Mehanizem obrnjene davčne obveznosti se v navedenih sektorjih uporablja le pri dobavah blaga in opravljanju storitev, ki jih davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, opravi drugemu davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v Sloveniji.
Več informacij na spletni strani FURS-a.
Povezave:
Poenostavljeno: obrnjena davčna obveznost pomeni, da prodajalec (zavezanec za DDV), ki je izdal račun kupcu (zavezancu za DDV), ni obračunal davka na dodano vrednost in je to dolžan narediti kupec sam.
Postopek: izvesti samoobdavčitev, obračunati izstopni DDV in si ga priznati kot vstopnega, če ima zavezanec pravico do tega (enak princip kot pri pridobitvah iz EU). Tak način prevaljevanja je dovoljen samo med zavezanci za DDV; prodajalec tega ne sme narediti na računu, izdanem fizični osebi ali podjetju, ki ni zavezanec za DDV.