Strukturna statistika plač, Slovenija, 2016

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v Sloveniji (preračunana iz letne bruto plače) je v letu 2016 po začasnih podatkih letne strukturne statistike plač znašala 1.685 EUR, kar je za 2,0 % več kot v prejšnjem letu (2015). Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih moških je bila za 2,8 % višja od slovenskega povprečja in je znašala 1.732 EUR, povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk pa je bila za 3,3 % nižja od povprečja in je znašala 1.630 EUR. Povprečna mesečna bruto plača tako moških kot žensk je bila v letu 2016 v primerjavi s preteklim letom višja za 2,0 %.

Porazdelitev bruto plač v Sloveniji izrazito asimetrična

Iz podatkov strukturne statistike plač lahko vidimo, da je porazdelitev bruto plač izrazito asimetrična. Mediana mesečne bruto plače, ki deli populacijo na dva enaka dela, je v letu 2016 znašala 1.394 EUR (mediana bruto plače moških 1.412 EUR, žensk pa 1.370 EUR). Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih oseb je bila tako nižja od 1.394 EUR. Prvi kvartil porazdelitve je znašal 1.017 EUR, kar pomeni, da je bila  povprečna mesečna bruto plača 25 % zaposlenih oseb nižja od 1.017 EUR. Na drugi strani je samo 10 % zaposlenih oseb prejelo povprečno mesečno bruto plačo, ki je bila višja od 2.730 EUR, in samo odstotek (1 %) zaposlenih oseb prejel povprečno mesečno bruto plačo višjo od 5.903 EUR.

Povprečna mesečna bruto plača žensk v večini dejavnosti nižja od povprečne mesečne bruto plače moških

Povprečna mesečna bruto plača žensk je bila v 2016 v skoraj v vseh dejavnostih nižja od povprečne mesečne bruto plače moških. Izjeme, tj. dejavnosti, v katerih je bila povprečna mesečna bruto plača žensk višja od povprečja v teh dejavnostih, so bile naslednje dejavnosti: oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, gradbeništvo in promet, skladiščenje (v prvi za 11,7 %, v drugi za 13,1 % in v tretji za 10,1 %). V omenjenih dejavnostih sicer prevladujejo glede na število zaposlenih oseb moški (v prvi in tretji dejavnosti je bilo v vsaki le petina žensk, v gradbeništvu pa celo le desetina), vendar ženske v teh dejavnostih opravljajo bolje plačana dela. Najvišja razlika v povprečni mesečni bruto plači med moškimi in ženskami je bila v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (moški so v prvi prejeli 23,6 % več, ženske 5,6 % manj od povprečja v tej dejavnosti, v drugi moški 17,5 % več, ženske 10,2 % manj od povprečja v tej dejavnosti).

V jugovzhodni Sloveniji povprečna mesečna bruto plača moških in žensk približno enaka

Povprečna mesečna bruto plača moških in žensk je bila v letu 2016 najbolj izenačena v statistični regiji (glede na delovno mesto) jugovzhodna Slovenija (prva je znašala 1.661 EUR, druga pa 1.656 EUR). Najvišja razlika v povprečni mesečni bruto plači med moškimi in ženskami je bila v letu 2016 v gorenjski in spodnjeposavski statistični regiji. Moški so v prvi prejeli v povprečju 5,4 %, v drugi pa 5,1 % več, ženske pa v prvi 6,9 %, v drugi pa 6,0 % manj, kot je znašalo povprečje v teh statističnih regijah. Povprečna mesečna bruto plača se je v letu 2016 glede na preteklo leto najbolj zvišala v goriški statistični regiji (pri ženskah za 3,9 %, pri moških pa za 2,9 %).

Najstarejši zaposleni imajo najvišjo povprečno mesečno bruto plačo

Če pogledamo starostno strukturo, vidimo, da so se povprečni mesečni bruto plači v letu 2016 najbolj približali v povprečju tisti moški, ki so bili v starostni skupini 35 let in več, ženske pa v starostni skupini 40 let in več. Povprečna mesečna bruto plača mlajših zaposlenih oseb je bila nižja od slovenskega povprečja. Povprečna mesečna bruto plača moških je bila nato v starostni skupini 40–59 let bolj ali manj konstantna. Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so prejeli moški v starostnih skupinah 60–64 let in 65 let in več, in sicer prvi 2.295 EUR, drugi pa 3.515 EUR. Vzrok za to je upokojitvena meja, saj med zaposlenimi moškimi v starostni skupini 60 let in več praviloma ostajajo samo še tisti z višjimi plačami. Pri ženskah se kaže podoben trend, le da je upokojitvena meja še nekoliko nižja, zato se je povprečna mesečna bruto plača nekoliko zvišala že v starostnem razredu 55–59 let, kjer je znašala 1.798 EUR. Najvišja povprečna mesečna bruto plača žensk je v starostni skupini 60–64 let znašala 2.350 EUR, v starostni skupini 65 let in več pa 3.285 EUR.

Ženske prevladujejo v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, vendar so njihove plače nižje od moških

Ženske so v letu 2016 prevladovale (z več kot tremi četrtinami) v poklicnih skupinah s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, pisarniškega poslovanja, čiščenja, priprave hrane. V vseh teh poklicnih skupinah so v povprečju ženske zaslužile manj kot moški. Več kot moški so zaslužile ženske v poklicnih skupinah s področja gozdarstva, ribištva, lova, gradbeništva, računovodstva, knjigovodstva. V primerjavi s preteklim letom se je povprečna mesečna bruto plača v letu 2016 najbolj zvišala v poklicnih skupinah vojaki (za 14,3 %), častniki (za 10,8 %), podčastniki (za 9,0 %) in v poklicih za varovanje oseb in premoženja (za 7,9 %).

Najbolje plačani zaposleni z višje- oz. visokošolsko izobrazbo

Glede na izobrazbeno strukturo so v letu 2016 prejeli najvišjo povprečno mesečno bruto plačo višje- in visokošolsko izobraženi; ta je znašala 2.334 EUR. Višje- in visokošolsko izobraženi moški so zaslužili precej več kot ženske s tako izobrazbo (prvi 2.596 EUR, druge 2.146 EUR), čeprav je delež žensk precej višji od deleža moških s tako stopnjo izobrazbe (prvih je bilo 58,3 %, drugih 41,7 %). Tisti s srednješolsko izobrazbo in tisti z osnovnošolsko izobrazbo ali manj so zaslužili bistveno manj (prvi 1.364 EUR, drugi 1.103 EUR).

Razlike med plačami žensk in plačami moških v javnem in zasebnem sektorju pri moških izrazitejše

Povprečna mesečna bruto plača moških je bila v letu 2016 precej višja od povprečne mesečne bruto plače žensk tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju, čeprav so v drugem izrazito prevladovale ženske (bilo jih je 61,3 %). Ženske so tako v zasebnem sektorju prejele v povprečju 1.473 EUR, v javnem pa 1.806 EUR, kar je 8,8 % (v zasebnem) in 12,8 % (v javnem) manj od moških v omenjenih sektorjih. Povprečna mesečna bruto plača žensk je bila precej izenačena v obeh sektorjih pri tistih z višje- oz. visokošolsko izobrazbo (v zasebnem je znašala 2.116 EUR, v javnem pa 2.163 EUR). Razlika je bila nekoliko višja pri tistih s srednješolsko izobrazbo in osnovnošolsko izobrazbo ali manj; ženske s srednješolsko izobrazbo so v povprečju v javnem sektorju zaslužile približno 8,0 % več od žensk z enako stopnjo izobrazbe v zasebnem sektorju, ženske z osnovnošolsko izobrazbo ali manj pa so v zasebnem sektorju zaslužile približno 6,1 % več kot tiste z enako stopnjo izobrazbe v javnem sektorju.

Povprečna mesečna bruto plača moških je bila v 2016 v javnem sektorju za 28,1 % višja od povprečne mesečne bruto plače moških v zasebnem sektorju. Z vidika stopnje izobrazbe so imeli moški v javnem sektorju v povprečju vselej višjo povprečno mesečno bruto plačo od moških v zasebnem sektorju z enako stopnjo izobrazbe. Povprečna mesečna bruto plača tistih moških z višje- oz. visokošolsko izobrazbo je bila v zasebnem sektorju v povprečju za 3,0 % nižja od povprečne mesečne bruto plače moških v javnem sektorju, medtem ko je bila povprečna mesečna bruto plača moških z osnovnošolsko izobrazbo ali manj nižja za 8,6 % in tistih s srednješolsko izobrazbo za 14,1 %.

V letu 2016 se je v primerjavi s preteklim letom zvišala tako povprečna mesečna bruto plača moških (v javnem sektorju za 3,1 %, v zasebnem za 1,8 %) kot povprečna mesečna bruto plača žensk (za 2,6 % v javnem in za 1,5 % v zasebnem sektorju). V javnem sektorju se je zvišala predvsem zaradi višjih plač v sektorju država, kjer so moški imeli za 4,3 %, ženske pa za 3,0 % višjo povprečno mesečno bruto plačo kot v preteklem letu.