Indeksi cen življenjskih potrebščin, januar 2024
Inflacija se umirja, na letni ravni 3,3-odstotna; na mesečni ravni 0,6-odstotna deflacija
Cene življenjskih potrebščin so se v letu dni v povprečju dvignile za 3,3 %. Na mesečni ravni pa so zimske razprodaje oblačil in obutve največ prispevale k deflaciji, znašala je 0,6 %.
Letna rast cen ponovno navzdol
Na letni ravni smo imeli v januarju 3,3-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 10,0-odstotno).
V letu dni so se storitve v povprečju podražile za 4,6 %, blago pa za 2,7 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 3,9 % oz. 2,1 %, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,3 %.
K letni inflaciji so največ, 0,6 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 3,2 %). S po 0,5 odstotne točke vpliva so sledile podražitve iz skupin stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 3,6 %) ter zdravstvo (za 9,4 %).
Mesečno rast cen znižale zimske razprodaje
V nasprotju s prejšnjima dvema letoma smo v letošnjem januarju zopet zaznali upad cen. Te so se na mesečni ravni v povprečju znižale za 0,6 %.
To je bila predvsem posledica nižjih cen oblačil in obutve, ki so se ob sezonskih razprodajah pocenili za 8,3 % in k deflaciji prispevali 0,6 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so dodale pocenitve pogonskih goriv (bencin je bil cenejši za 4,7 % in dizel za 4,5 %) ter počitniških aranžmajev v tujini (za 12,0 %). Opazno so se znižale tudi cene zemeljskega plina (za 9,7 %); njihov prispevek k deflaciji je bil 0,1 odstotne točke.
Po drugi strani je mesečno deflacijo za 0,2 odstotne točke znižala 5-odstotna podražitev električne energije. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene toplotne energije (za 7,7 %), počitniških aranžmajev doma (za 4,1 %) in mesa (za 1,3 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 3,4-odstotna (v prejšnjem januarju 9,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,6-odstotna.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,3 %, cene blaga pa za 2,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,5 % in poltrajno blago za 2,4 %, medtem ko je bilo trajno blago cenejše za 2,0 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2023 v državah članicah EMU 2,9-odstotna (mesec prej 2,4-odstotna) in v državah članicah EU 3,4-odstotna (mesec prej 3,1-odstotna). Najnižja je bila na Danskem (0,4-odstotna), najvišja na Češkem (7,6-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 3,8 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Na letni ravni smo imeli v januarju 3,3-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 10,0-odstotno).
V letu dni so se storitve v povprečju podražile za 4,6 %, blago pa za 2,7 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 3,9 % oz. 2,1 %, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,3 %.
K letni inflaciji so največ, 0,6 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 3,2 %). S po 0,5 odstotne točke vpliva so sledile podražitve iz skupin stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 3,6 %) ter zdravstvo (za 9,4 %).
Mesečno rast cen znižale zimske razprodaje
V nasprotju s prejšnjima dvema letoma smo v letošnjem januarju zopet zaznali upad cen. Te so se na mesečni ravni v povprečju znižale za 0,6 %.
To je bila predvsem posledica nižjih cen oblačil in obutve, ki so se ob sezonskih razprodajah pocenili za 8,3 % in k deflaciji prispevali 0,6 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so dodale pocenitve pogonskih goriv (bencin je bil cenejši za 4,7 % in dizel za 4,5 %) ter počitniških aranžmajev v tujini (za 12,0 %). Opazno so se znižale tudi cene zemeljskega plina (za 9,7 %); njihov prispevek k deflaciji je bil 0,1 odstotne točke.
Po drugi strani je mesečno deflacijo za 0,2 odstotne točke znižala 5-odstotna podražitev električne energije. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene toplotne energije (za 7,7 %), počitniških aranžmajev doma (za 4,1 %) in mesa (za 1,3 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 3,4-odstotna (v prejšnjem januarju 9,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,6-odstotna.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,3 %, cene blaga pa za 2,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,5 % in poltrajno blago za 2,4 %, medtem ko je bilo trajno blago cenejše za 2,0 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2023 v državah članicah EMU 2,9-odstotna (mesec prej 2,4-odstotna) in v državah članicah EU 3,4-odstotna (mesec prej 3,1-odstotna). Najnižja je bila na Danskem (0,4-odstotna), najvišja na Češkem (7,6-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 3,8 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Na začetku leta smo – tako kot v prejšnjih letih – spremenili uteži. Uteži za ICŽP zdaj temeljijo na povprečju izdatkov iz raziskovanja Poraba v gospodinjstvih za leto 2022, preračunanih na cene iz decembra 2023. Uteži za HICŽP pa v skladu z Eurostatovimi priporočili temeljijo na končnih podatkih za leto 2022 ter ocenjenih podatkih nacionalnih računov o izdatkih gospodinjstev za leto 2023. Upoštevana je tudi povprečna sprememba cen med decembrom 2023 (to je tudi referenčno cenovno obdobje) in povprečjem leta 2023.
Kot vsako leto smo posodobili tudi seznam izdelkov in storitev ter seznam prodajnih mest, na katerih spremljamo gibanje cen.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Kot vsako leto smo posodobili tudi seznam izdelkov in storitev ter seznam prodajnih mest, na katerih spremljamo gibanje cen.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
