Tehnične težave, ki smo jih imeli v petek, 14. 8. 2020, smo uspešno rešili. Vse napovedane objave podatkov smo že objavili v podatkovni bazi SiStat. Hvala za razumevanje.

Slovenija od 1991 do danes

Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času?

Ob dnevu državnosti, 25. juniju, smo pripravili nekoliko daljšo priložnostno objavo, v kateri predstavljamo nekatere statistične podatke o Sloveniji.

  • 22.6.2020
  • |
  • brez statusa
25. junija praznujemo v Sloveniji dan državnosti. V vseh letih od osamosvojitve se je Slovenija srečevala z več težavami, splošno stanje v gospodarstvu in družbi pa so zaznamovale tri prelomnice: takoj na začetku samostojne poti se je morala spoprijeti z velikimi gospodarskimi težavami, ki jih je v glavnem prinesla izguba jugoslovanskega trga. Težave se takrat niso končale za vedno. V 2008 in nekaj naslednjih let je tudi Slovenijo zajela velika gospodarska kriza, in tudi to je Slovenija uspešno premagala. Letos spomladi nas je zajela epidemija covida-19, ki bo življenju v Sloveniji zagotovo vtisnila svoj pečat.
Kaj se je torej v Sloveniji dogajalo v zadnjem času?

Več moških kot žensk

1. januarja 2020 je imela Slovenija 2.095.861 prebivalcev ali 15.000 več kot 1. januarja 2019. Moških je bilo 1.051.066, žensk 1.044.795. Številčno razmerje med moškimi in ženskami se je sredi leta 2019 prvič v več kot 160-letni zgodovini – za to obdobje imamo namreč zanesljive podatke o prebivalstvu na sedanjem ozemlju Slovenije – obrnilo v prid moškim.  

Táko številčno razmerje med spoloma je predvsem posledica močnejšega priseljevanja iz tujine, saj je med priseljenimi tujimi državljani izrazito več moških kot žensk. Med preostalimi državami članicami EU-28 so imele v 2019 več moških kot žensk le še Švedska, Malta in Luksemburg.

Če pogledamo obdobje zadnjih 25 let, vidimo, da se število prebivalcev Slovenije od leta 1999 povečuje. Do leta 2005 se je povečevalo samo zaradi priseljevanja, od leta 2006 do leta 2016 pa smo imeli pozitiven tudi naravni prirast (to pomeni, da je bilo število otrok, ki so se rodili v teh letih, višje od števila prebivalcev Slovenije, ki so umrli v teh letih). V letih 2017 in 2018 je bil naravni prirast ponovno negativen, kar pomeni, da se je število prebivalcev povečevalo samo zaradi priseljevanja. Naravni prirast je bil negativen tudi v 2019 (po začasnih podatkih je znašal –1.346; to pomeni, da je do konca 2019 umrlo 1.346 prebivalcev več, kot se jih je rodilo).

Prebivalstvo Slovenije se stara

Prebivalci Slovenije smo bili na začetku leta  2019 stari povprečno 43,4 leta. V zadnjih 10 letih smo se postarali povprečno za 2 leti (v zadnjih 20 letih za 5 let). Živimo čedalje dlje. Moški, ki so umrli v 2018, so bili stari povprečno 74 let. Deček, rojen v 2018, pa lahko pričakuje, da bo dočakal malo več kot 78 let. V 2018 umrle ženske so bile stare povprečno skoraj 82 let. Deklica, rojena v letu 2018, pa lahko pričakuje, da bo živela malo manj kot 84 let. 

Petina prebivalcev Slovenije je starih najmanj 65 let (65+). Starostna sestava prebivalstva Slovenije naj bi se v naslednjih desetletjih zelo spremenila. V 2055 naj bi bila stara 65+ že skoraj tretjina prebivalcev Slovenije, in tako naj bi ostalo vse do leta 2100. Morda še zanimivost: na začetku 2020 je bilo v Sloveniji 252 stoletnikov, v 2100 naj bi jih bilo že okoli 5.400.

Gospodarstvo

V 1991 in v prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z izgubo jugoslovanskega trga in z uvajanjem tržnega gospodarstva ter z visoko stopnjo inflacije. Inflacija je bila  v 1991 skoraj 250-odstotna; pod 10 % je padla šele v 1995. V 2015 smo imeli celo deflacijo (0,5-odstotno), v 2018 pa spet inflacijo (1,4-odstotno). 

V maju 2020 smo imeli na letni ravni 1,2-odstotno deflacijo. K letni deflaciji so največ, 1,4 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati. V aprilu 2020 smo zabeležili največji mesečni padec cen bencina in dizla v tem tisočletju. Bencin se je pocenil za 19 %, dizel pa za 16 %. Druga največja pocenitev omenjenih goriv se je zgodila v novembru 2008.

Bruto domači proizvod (BDP) se je v 1991 realno zmanjšal za 8,9 %, v 1992 pa za 5,5 %. Po daljšem sorazmerno mirnem obdobju rasti je slovensko gospodarstvo znova doživelo precej turbulentna leta. Svetovna gospodarska in finančna kriza je močno prizadela vse njegove sektorje. BDP se je v 2009 zmanjšal za 7,8 %. Po kratki okrepitvi v letih 2010 in 2011 je v letih 2012 in 2013 znova sledil padec. Močna soodvisnost sektorjev slovenskega gospodarstva se je  med gospodarsko krizo pokazala še izraziteje. Prizadeti so bili vsi – tako podjetja, banke kot tudi država in javne finance. Do pomladi 2020 je slovensko gospodarstvo okrevalo letno večinoma s 3- do 5-odstotnimi rastmi, še bolj kot prej pa se je kazala velika povezanost slovenskega gospodarstva s tujimi trgi. V prvem četrtletju 2020 je bil BDP za 2,3 % nižji kot v istem obdobju 2019. V prvem četrtletju 2020, na koncu katerega je izbruhnila epidemija covida-19, sta se zmanjšali  tuje in domače povpraševanje. Na upad BDP-ja je vplival predvsem upad domačega povpraševanja.  

Po višini BDP na prebivalca se je Slovenija v 2019 med evropsko osemindvajseterico uvrstila na 16. mesto. Najvišji BDP so imeli v Luksemburgu (83.640 EUR), najnižjega v Bolgariji (6.800 EUR).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Izvoz in uvoz

V vseh letih od 1991 naprej je bila Nemčija najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije. Pri trgovanju z drugimi članicami EU se je najbolj povečalo trgovanje Slovenije z Avstrijo. Pri trgovanju z državami zunaj EU je Slovenija največ blaga izvozila v države na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Izvoz Slovenije v Rusko federacijo se je v letih po osamosvojitvi nekoliko povečal, v letih po gospodarski in finančni krizi pa se je izvoz v to državo povečal najbolj. Zelo se je okrepilo trgovanje s Kitajsko. Izrazito se je povečal uvoz iz Kitajske (v 1992 je znašal 0,3 %, v 2019 pa 3,4 % celotnega uvoza Slovenije). 

Epidemija covida-19, ki nas je zajela v prvih mesecih leta 2020, je in bo še vplivala na skoraj vse dele družbe in gospodarstva. Kot kažejo podatki, do konca 1 četrtletja 2020 še ni vplivala na ekonomske odnose s tujino. V aprilu 2020 pa smo zabeležili že občutno nižje trgovanje z blagom tako na izvozni kot na uvozni strani. Zlasti je to veljalo za trgovanje s članicami EU; izvoz v te države je bil glede na april 2019 nižji za 41,4 %, pri uvozu iz teh držav pa je bila razlika še nekoliko večja (bil je za 45,4 % nižji).


Trg dela

Spremembe v gospodarstvu se neposredno odražajo v razmerah na trgu dela. Stopnja brezposelnosti se giblje z rahlim zamikom – odvisno od recesije oz. konjunkture. Najvišjo stopnjo brezposelnosti smo izmerili v 1. četrtletju 2013, in sicer 11,1-odstotno (tj. med že omenjeno gospodarsko krizo, ki se je začela v 2008), najnižjo, 4,0-odstotno,  pa v 4. četrtletju 2019. Takrat je bilo med prebivalci Slovenije 41.000 brezposelnih in 980.000 delovno aktivnih. 

Vpliv epidemije covida-19 na trg dela se v podatkih za 1. četrtletje 2020 še ni pokazal, slovenski trg dela je bil v 1. četrtletju 2020 v dobrem stanju. Stopnja anketne brezposelnosti je bila 4,6-odstotna, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot v istem obdobju 2019.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

 
Plače

Po začasnih podatkih je povprečna bruto plača za april 2020 znašala 1.937,21 EUR; od bruto plače za marec 2020 je bila višja, nominalno za 10,2 %, realno pa za 11,2 %. 

Zvišanje povprečne plače je bilo v precejšnji meri posledica sprejetih ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19 (predvsem izplačil kriznega dodatka v skladu z interventnim zakonom in/ali veljavnimi kolektivnimi pogodbami za opravljeno delo v celotnem mesecu aprilu 2020). Poleg tega je bila v aprilu 2020 večina zaposlenih oseb, ki so bile napotene na začasno čakanje na delo, napotena na začasno čakanje na delo za cel mesec (v marcu 2020 pa le drugo polovico meseca), zaradi česar se je znižalo število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo v breme (iz sredstev) delodajalca, in zvišala povprečna plača v primerjavi s plačo za marec 2020.

Turizem

V 2019 je Slovenijo obiskalo 6,2 milijona turistov, prenočili pa so pri nas povprečno 2,5-krat. Domači turisti so v 2019 ustvarili 28 % vseh turističnih prenočitev, največ v zdraviliških občinah. 

Največ prenočitev v 2019 so med tujimi turisti ustvarili pri nas turisti iz Nemčije (13,4 % prenočitev tujih turistov); sledili so turisti iz Italije (11,2 %), Avstrije (8,9 %), Nizozemske (5,1 %), Hrvaške (4,7 %), Češke (4,5 %) in Madžarske (4,4 %). Med turisti iz neevropskih držav so bili v letu 2019 najštevilnejši turisti iz ZDA. Ti so ustvarili 2,8 % vseh v tem letu ustvarjenih prenočitev tujih turistov pri nas. Sledili so turisti iz drugih azijskih držav, tem pa turisti iz Izraela, Kitajske in Republike Koreje.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Epidemija covida-19 je turizem v aprilu 2020 povsem ohromila. V turističnih nastanitvenih obratih ni bilo zabeleženih prihodov turistov, prenočitev pa je bilo po začasnih podatkih le približno 11.000, kar je bilo 99 % manj kot v aprilu 2019. Kdo so bili gostje, ki so ustvarili te prenočitve? Šlo je za turistične nastanitvene obrate, v katerih so bile večinoma nastanjene osebe, ki so prišle v Slovenijo v okviru mednarodnih študijskih izmenjav in ki pri nas ostanejo dalj časa. 

Gospodarska klima

Epidemija covida-19 je vplivala tudi na razpoloženje v gospodarstvu in med prebivalstvom. Kazalniki zaupanja so se močno znižali v vseh gospodarskih panogah in med potrošniki, tako na letni kot na mesečni ravni. Vrednost kazalnika gospodarska klima je aprila 2020 dosegla najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju, to je od januarja 1999. Od dolgoletnega povprečja je bila nižja za 39,6 odstotne točke. V maju 2020 (–33,1 odstotne točke) je bila sicer že za 6,5 odstotne točke višja kot v aprilu 2020 (–39,6 odstotne točke), še vedno pa za 33,2 odstotne točke pod dolgoletnim povprečjem. 



Okolje

Pomemben vidik kakovosti našega življenja je tudi okolje, v katerem živimo. Podatkov za vse okoljske kazalnike žal nimamo prav od leta 1991, zadnji pa kažejo, da se naše ravnanje z okoljem izboljšuje. V 2018 je v Sloveniji nastalo 495 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Razveseljivo je, da se zelo povečuje delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov. V letu 2002 smo jih ločeno zbrali le 9 %, po zadnjih podatkih pa jih zberemo ločeno že 71 %. Spreminja se tudi odnos do pitne vode. Količine vode, dobavljene gospodinjstvom iz javnega vodovoda, se z leti zmanjšujejo: v 2008 je bilo gospodinjstvom dobavljenih 89 mio m3 vode, v 2018 pa 79 mio m3.

Da se naš odnos do okolja spreminja na boljše, kažejo tudi investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja, vendar to ne velja enako za celotno obravnavano obdobje. Deleža investicij in tekočih izdatkov za varstvo okolja v % BDP sta se namreč 15 let po osamosvojitvi povečevala (investicije so se do 2015 povečale na 1,15 % BDP, tekoči izdatki pa na 1,30 % BDP), v 2018 pa se je delež investicij glede na leto 2015 zmanjšal (na 0,52 % BDP), tekoči izdatki pa so ostali na enaki ravni.

Spremembe opažamo tudi pri pridelavi hrane: v letu 2000 je bilo v Sloveniji 115 ekoloških kmetijskih gospodarstev, v 2017 že skoraj 3.320.

Hrana

V času, ko smo zaradi epidemije covida-19 ostali doma, smo se bolj kot kdaj prej zavedali, kako pomembna je doma pridelana hrana. V 2019 smo na kmetijskih zemljiščih v Sloveniji med drugim količinsko pridelali za 44 % vse v tem letu porabljene zelenjave in za 44 % količine vsega porabljenega svežega sadja ter priredili za 81 % količine vsega porabljenega mesa. Prebivalec Slovenije je v 2019 porabil med drugim povprečno 123 kg zelenjave, 76 kg svežega sadja in 91 kg mesa. Preostali del omenjenih pridelkov, ki smo jih porabili, je bilo treba pripeljati iz tujine, kar je dodatno obremenilo okolje. Slovenija je v 2019 uvozila 230.000 ton svežega sadja, 177.000 ton zelenjave in 111.000 ton mesa.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.