Gospodinjstva in družine, Slovenija, 1. januar 2018

2 % prebivalcev prebivata v skupinskih gospodinjstvih

1. januarja 2018 je v 824.618 zasebnih gospodinjstvih živelo 2.028.084 prebivalcev ali 98,1 %, kar je enak delež prebivalcev kot pred tremi leti. Povečalo se je število skupinskih gospodinjstev (s 435 na 497), število prebivalcev v njih pa ne bistveno (35.439). Največ jih je živelo v domovih za starostnike (18.000), v študentskih domovih (10.700) ter socialno-varstvenih ustanovah za otroke, mladino oz. starejše (4.400). V t. i. posebnih gospodinjstvih – bilo jih je 80 – je živelo preostalih 3.357 prebivalcev. V ta gospodinjstva uvrščamo prebivalce, ki imajo v skladu z 19. členom Zakona o prijavi prebivališča t. i. zakonsko prebivališče. V to skupino sodijo tudi t. i. brezdomci.

Velikost gospodinjstev se ni bistveno spremenila

Tri leta so za spremembe v sestavi gospodinjstev sorazmerno kratko obdobje. Nadaljuje pa se trend zmanjševanja povprečne velikosti gospodinjstva (z 2,47 na 2,46 člana na gospodinjstvo), predvsem zaradi zmanjševanja števila gospodinjstev s štirimi člani; v takem gospodinjstvu sicer živi vsak četrti prebivalec Slovenije. Na drugi strani smo zabeležili povečano število gospodinjstev s sedmimi ali več člani (za 529), vendar v teh živi samo 3,4 % vseh prebivalcev.

Število zunajzakonskih skupnosti brez otrok se je v treh letih povečalo za petino

Čeprav je družin zakoncev z otroki v Sloveniji še vedno največ (217.000), pa se njihovo število že od leta 1981, ko jih je bilo 331.000 (dve tretjini vseh družin), stalno zmanjšuje. Mladih družin (oba zakonca oz. partnerja sta stara manj kot 30 let) je bilo 9.300. Dve tretjini teh družin že imata vsaj enega otroka (drugače imajo mlade družine povprečno 1,36 otroka). Družin mladih poročenih parov je samo še 200 več kot družin mladih zunajzakonskih partnerjev.

Delež otrok, rojenih v zunajzakonskih skupnostih oz. neporočenim materam, je že od leta 2010 dalje precej konstanten (giblje se med 55 % in 58 %). Posledično so zunajzakonske skupnosti najhitreje rastoči tip družine tako v absolutnem kot v relativnem smislu (od 1. januarja 2015 se je njihovo število povečalo za 5.500 ali za 7,1 %). Zunajzakonske skupnosti predstavljajo že 14,4 % vseh družin v Sloveniji. Ob popisu prebivalstva v letu 1981, ko so se v popisu sploh prvič zbirali podatki o družinah, je bilo takih družin samo 2 %.

Število enostarševskih družin se v primerjavi s stanjem 1. 1. 2011, ko smo podatke o družinah prvič pripravili po novi metodologiji, ni bistveno spremenilo in tako še naprej predstavljajo četrtino vseh družin v Sloveniji. Nekoliko se je spremenilo številčno razmerje med obema tipoma enostarševske družine. Število družin očetov z otroki se namreč povečuje in zdaj je družina očeta z otroki že vsaka peta enostarševska družina. V 68 % družin mater z otroki in 73 % družin očetov z otroki je skupaj s staršem (očetom ali materjo) živel samo po en otrok. Očetje v enostarševskih družinah z enim otrokom so bili stari povprečno 55 let in pol, z njimi živeči otroci pa povprečno 25 let, medtem ko so bile matere v enostarševskih družinah z enim otrokom stare povprečno 56, z njimi živeči otroci pa povprečno 28 let.

V družinah živi 668.000 otrok

Vsak tretji prebivalec Slovenije (ne glede na starost) je po družinskem položaju otrok (živi z obema ali z enim od staršev). Družine v Sloveniji imajo povprečno 1,16 otroka, če pa upoštevamo samo družine z otroki (take so tri od štirih družin), pa 1,56 otroka. Povprečno najmanj otrok imajo družine v občinah Šalovci (1,38 otroka) in Lendava/Lendva (1,39 otroka), povprečno največje družine pa so v občinah Železniki (1,86 otroka) ter Gorenja vas - Poljane (1,99 otroka). 

Prevladujejo družine z enim otrokom; takih družin je 55 %. Družin z dvema otrokoma je 36 %. Povprečno največ otrok je v družinah poročenih staršev (1,68 otroka). Povprečna starost otrok se povečuje; 1. januarja 2018 je znašala 19,1 leta (pred tremi leti 18,3 leta). Povprečno najmlajši otroci živijo z neporočenima staršema (10,7 leta).

Še nekaj zanimivosti

-          Prvič smo zabeležili gospodinjstva, v katerih je živelo pet zaporednih generacij (tri gospodinjstva).
-          V 1.502 gospodinjstvih so bivale štiri zaporedne generacije; 88 teh gospodinjstev je bilo štiričlanskih (vsaki generaciji je pripadal po en član).
-          Družin z 10 ali več otroki je bilo 15.
-          26 otrok je bilo starih 75 ali več let in so vsi živeli v enostarševski družini.
-          Najstarejši otroci, ki so živeli z obema staršema, so bili stari 71 let.
-          Ženske, ki so živele same, so bile stare povprečno 65 let in so bile povprečno 13 let starejše od moških, ki so živeli sami.
-          Povprečna starostna razlika med prvim in drugim otrokom v družinah z dvema otrokoma je bila štiri leta in en mesec, v družinah s petimi otroki pa precej manj (dve leti in pol).