Mednarodni dan starejših

Polovica oskrbovancev domov za starostnike biva v domu, ki je v isti občini kot njihovo stalno prebivališče

1. januarja 2018 je v domovih za starostnike prebivalo 4,3 % prebivalcev Slovenije, starih 65 ali več let. Razporeditev kapacitet v javni mreži po statističnih regijah je skoraj povsem skladna z deležem starejših. Pokojnine predstavljajo 80 % vseh dohodkov varovancev domov za starostnike.

  • 26. 9. 2018 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990 na svojem 68. plenarnem zasedanju. Tema mednarodnega dneva starejših v letu 2018, v katerem zaznamujemo tudi 70-letnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, so človekove pravice starejših. Zanimivo je, da starostna meja, pri kateri naj bi se začela starost, ni določena. Na spletni strani Organizacije združenih narodov, ki je namenjena temu dnevu, se kot taka meja navaja 60 let. V Sloveniji z besedo starejši običajno označujemo osebe, stare 65 ali več let. Postavlja se vprašanje, ali je v Sloveniji tradicionalna starostna meja, pri kateri naj bi se začelo obdobje starosti oz. od katere dalje naj bi se ljudje uvrščali med starejše (65 let), sploh še ustrezna. Morda bi bila za Slovenijo bolj ustrezna meja pri starosti 74 let (več o tem: Ali je tradicionalna starostna meja 65 let, od katere naj bi se ljudje uvrščali med starejše, sploh še ustrezna?).

Razporeditev kapacitet domov v javni mreži je skladna z deležem prebivalstva, starega 65 ali več let

Ena od temeljnih človekovih pravic je tudi dostojno preživljanje starosti, bodisi v domačem okolju bodisi v ustrezni ustanovi – domu za starostnike. Ta nadomešča ali dopolnjuje funkcije doma in lastne družine z nudenjem bivanja, organizirane prehrane, varstva in zdravstvenega varstva. V Sloveniji je bilo po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije 1. januarja 2018 v javni mreži 123 domov za starostnike in posebnih socialnovarstvenih zavodov s skoraj 19.000 mesti . V 91 občinah (od 212) je bila vsaj ena taka enota. Razporeditev kapacitet v javni mreži po statističnih regijah je skoraj povsem skladna z deležem prebivalcev, starih 65 ali več let.


1. januarja 2018 je bilo starejših 401.262 ali skoraj vsak peti; 58 % teh oseb so bile ženske. V enem letu se je število starejših povečalo za 11.000. Že več zaporednih let pa se zmanjšuje število stoletnikov. Glavna razloga za to sta manjše število rojstev med prvo svetovno vojno ter epidemija španske gripe tik po njej. Upadanje števila stoletnikov se bo počasi umirilo, po letu 2020 pa se bo njihovo število začelo spet skokovito povečevati.

V analizi smo upoštevali 17.321 oseb, ki so imele 1. januarja 2018 svoje običajno prebivališče v enem od ''klasičnih'' domov za starostnike (upoštevali smo tudi tiste, ki niso vključeni v javno mrežo) in so bile stare 65 ali več let. Nastanjeni so bili v 132 domovih za starostnike (vključno z njihovimi enotami), lociranih v 93 občinah. 
 
Do starosti 70 let biva v domovih za starostnike manj kot 1 % generacije, pri čemer moški prihajajo v domove nekoliko prej kot ženske, od 85-letnikov vsak deseti, od oseb, starih 95 ali več let, pa že vsaka tretja. 



Zaradi ustrezne prostorske razporeditve kapacitet domov lahko 87 % starostnikov biva v domu, ki je v isti statistični regiji, v kateri je tudi njihovo stalno prebivališče. Delež starostnikov, ki po odhodu v dom, ostanejo v isti regiji (tj. v regiji prebivališča), je največji v pomurski regiji (97 %), najmanjši v zasavski (70 %). Največ starostnikov od tistih, ki po odhodu v dom ne prebivajo več v isti regiji (40 % od 2.210), ima stalno prebivališče v osrednjeslovenski regiji.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


V domovih za starostnike bivajo prebivalci iz vseh slovenskih občin. Iz desetih občin stalnega prebivališča v domu prebiva 5 ali manj starejših. Velika večina občin (177) ima v domovih manj kot 1 % svojih prebivalcev. Največji delež prebivalcev, ki bivajo v domovih, ima občina Štore, 2,4 %, od tega jih tri četrtine prebiva v domu, ki je v isti občini. Dobra polovica vseh starostnikov (53 %) prebiva v domu, ki je v občini, v kateri je njihovo stalno prebivališče. Tako lahko lažje ostanejo v rednih stikih s svojci, kar vsekakor sodi med osnovne človekove pravice.  


Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


70 % varovancev domov za starostnike ima dohodke, ki zadoščajo za plačilo povprečne osnovne oskrbe

Povprečna cena oskrbe v domovih v javni mreži
za leto 2018 znaša dnevno od 20,95 EUR za osnovno kategorijo oskrbe za osebe,  ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči, do 34,72 EUR za osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč. Med posameznimi domovi so velike razlike. Razpon med najnižjo in najvišjo ceno osnovne oskrbe je med 17,13 in 33,12 EUR . 70 % varovancev domov za starostnike je imelo v letu 2017 dohodke, ki bi zadoščali za plačilo celoletne povprečne osnovne oskrbe (več kot 7.647 EUR), 22 % bi zmoglo plačati tudi najdražjo osnovno oskrbo (12.088 EUR). Na drugi strani je bilo 132 varovancev brez vsakega lastnega dohodka, 13 % pa bi jih lahko krilo stroške oskrbe v najcenejšem domu. Pokojnine predstavljajo 80 % vseh dohodkov varovancev domov za starostnike. Za četrtino oskrbovancev je pokojnina edini vir dohodka.




 

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.