Mednarodni dan mladih

12. avgust je po vsem svetu že 19 let zapored namenjen mladim. Je priložnost, da mladi opozorijo na svoj položaj v družbi, in razmisleku o mladih. Vodilna misel letošnjega mednarodnega dneva mladih bo: Varni prostori za mlade.

Vitalna statistika

Konec leta 2017 je bilo v Sloveniji nekaj več kot 312.000 mladih, tj. oseb, starih 15–29 let, kar je bilo 15,1 % vseh prebivalcev Slovenije, ali 22,8 % manj kot pred desetimi leti. Med mladimi je bilo nekoliko več moških kot žensk. Najpogostejši imeni med mladimi sta bili Luka in Anja.

7,0 % mladih je bilo poročenih. V zunajzakonski skupnosti jih je (po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2015) živelo 4,9 % in tri četrtine od teh jih je imelo otroke.

Med umrlimi v letu 2016 je bilo tudi 145 mladih, starih 15–29 let (111 moških in 34 žensk). Največ jih je umrlo zaradi nezgod in samomorov.

Na trgu dela

V letu 2017 je bilo med mladimi 162.000 delovno aktivnih, tj. zaposlenih in samozaposlenih skupaj (to je 16,9 % vseh delovno aktivnih oseb), stopnja delovne aktivnosti med mladimi pa je bila 51,1-odstotna. Med moškimi je bila nekoliko višja (55,1-odstotna) kot med ženskami (46,8-odstotna).

Med zaposlenimi mladimi, starimi 15–29 let, jih je bilo v 2017 v delovnem razmerju za nedoločen čas 48,6 %, v delovnem razmerju za določen čas pa 27,1 %. Preostalih 24,3 % zaposlenih mladih je opravljalo druge oblike dela za določen čas: 22,0 % jih je delalo prek študentskega servisa, preostali pa so bili zaposleni na podlagi drugih oblik dela.

Med 8.000 samozaposlenimi mladimi je bilo 20,3 % samozaposlenih, ki niso nikogar zaposlovali in so delali večinoma za eno stranko. Mladih, ki so delali prek študentskega servisa, je bilo 32.000. Med agencijskimi delavci je bilo 5.000 mladih, med zaposlenimi v delovnem razmerju z delovnim časom, krajšim od polnega, ki so sprejeli tako zaposlitev, ker dela s polnim delovnim časom niso mogli najti, pa je bilo 3.000 mladih.

Bivanje  

Delež mladih, živečih v skupnem gospodinjstvu s starši, je v Sloveniji v letu 2016 znašal 79,3 %, kar je več od povprečja v celotni EU (65,7 %), njihova povprečna starost ob odselitvi iz skupnega gospodinjstva s starši pa je bila 28,2 leta (v celotni EU: 26,1 leta). Ženske so bile ob odselitvi v povprečju mlajše (27,1 leta) od moških (29,2 leta).

Zaslužek

Povprečna mesečna bruto plača mladih (15–24 let) je v letu 2016 znašala nekaj več kot 1.100 EUR, kar je za 34,1 % manj od povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih v Sloveniji (približno 1.700 EUR). Moški v tej starosti so mesečno zaslužili povprečno nekoliko več kot ženske.

Življenjska raven

Stopnja tveganja revščine med mladimi osebami je bila v letu 2017 12,3-odstotna, kar je bilo za odstotno točko manj kot med celotnim prebivalstvom Slovenije in za 2,3 odstotne točke manj kot med mladimi v prejšnjem letu (kljub temu pa je bila za 3,2 odstotne točke višja kot pred desetimi leti). Tudi stopnja tveganja revščine glede na stanovanjsko razmerje gospodinjstev, v katerih živijo mladi, je bila nižja od slovenskega povprečja. Med mladimi, ki so bili najemniki stanovanj, je bila 31,7-odstotna (povprečje v Sloveniji: 32,9 %), med tistimi, ki so bili lastniki ali uporabniki stanovanj, pa 9,6-odstotna (povprečje v Sloveniji: 11,1 %).

V celotni EU je bila stopnja tveganja revščine med mladimi v letu 2016 21,6-odstotna. Najvišja je bila v Romuniji (31,1-odstotna), najnižja pa v Češki republiki (10,0-odstotna).   

Mladi so na splošno zadovoljni
V letu 2017 je bila večina mladih (16–29 let) na splošno zadovoljna s svojim življenjem. Zadovoljstvo z življenjem so namreč na lestvici od 0 do 10 v povprečju ocenili z oceno 7,9 (ženske: 8,0; moški: 7,8). V zadnjih petih letih se je splošno zadovoljstvo z življenjem med mladimi zvišalo za 0,3 vrednosti ocene.

Glede dostopnosti različnih dobrin so mladi zadovoljni in tudi podatki kažejo, da si različne dobrine precej mladih lahko privošči. Večina mladih (96 %) se je v letu 2017 vsaj enkrat na mesec družila s prijatelji ali sorodniki ob pijači, pri kosilu ali večerji. 93 % mladih je tudi skoraj vsak teden porabilo manjši znesek denarja zase (npr. za kavo, kino, revije, sladoled ipd.), 69 % mladih pa se je v prostem času redno udeleževalo aktivnosti, ki jih je bilo treba plačati (npr. obiski koncertov, športnih prireditev, rekreacije).