Slovenija od 1991 do danes

Kaj se je spremenilo v Sloveniji od osamosvojitve do danes?

Ob dnevu državnosti, 25. juniju, smo pripravili nekoliko daljšo priložnostno objavo, v kateri predstavljamo statistične podatke, ki zgovorno opisujejo spremembe, ki jih je v skoraj tridesetih letih samostojnosti doživela Slovenija na gospodarskem, okoljskem in demografskem področju.

  • 21.6.2018
  • |
  • brez statusa

25. junija praznujemo v Sloveniji dan državnosti. Na ta dan leta 1991 smo sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in s tem je Slovenija postala formalno neodvisna. Dva dni pozneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri se je Slovenija že borila za neodvisnost in jo je tudi obranila. Sedemindvajset let po teh dogodkih ugotavljamo, kaj vse se je od takrat spremenilo. Slovenija je takoj na začetku samostojne poti naletela na velike gospodarske težave, vendar jih je uspešno premagala. Težave se takrat seveda niso končale za vedno. V 2008 je tudi Slovenijo zajela velika gospodarska kriza in tudi ta je zdaj že za nami.

Gospodarstvo

V 1991 se je slovensko gospodarstvo spopadlo z izgubo jugoslovanskega trga in z uvajanjem tržnega gospodarstva. V prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z visoko stopnjo inflacije: v 1991 je bila skoraj 250-odstotna; pod 10 % je padla šele v 1995. V 2015 in 2016 smo imeli celo deflacijo (–0,5- oz. –0,1-odstotno), v 2017 pa spet inflacijo (1,4-odstotno).

Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca Slovenije je bil v 1991 štirikrat nižji kot v 2017 (v 1991 je znašal 5.100 EUR, v 2017 pa 21.000 EUR). V prvih dveh letih po osamosvojitvi se je gospodarska aktivnost močno upočasnila: v 1991 se je BDP realno zmanjšal za 8,9 %, v 1992 pa za 5,5 %. V 2017 se je Slovenija med evropsko osemindvajseterico po višini BDP na prebivalca uvrstila na 16. mesto. Najvišji BDP so imeli v Luksemburgu (92.800 EUR), najnižjega v Bolgariji (7.100 EUR).

Struktura gospodarstva se je od leta 1991 do danes močno spremenila. Delež dohodka iz kmetijskih dejavnosti v BDP se je zmanjšal za več kot polovico, s 5,7 % BDP (1991) na 2,1 % (2017). Močno se je zmanjšal tudi delež dohodka iz industrije in gradbeništva: s 44 % BDP (1991) na 33,1 % (2017). Močno pa se je povečal delež dohodka iz storitev, in sicer s 50,3 % (1991) na 64,8 % (2017). Podobne spremembe so se zgodile tudi v drugih državah.

Izvoz in uvoz

Spremembe v gospodarstvu se odražajo tudi v zunanji trgovini Slovenije. V letu 1992 so bili glavni izvozni proizvodi Slovenije cestna vozila (11 % izvoza), obleka (10 %) in električni stroji in naprave (9 %). V 2017 je bil največji delež vrednosti izvoza Slovenije ustvarjen s cestnimi vozili (16 %), sledili so električni stroji in naprave (10 %) ter medicinski in farmacevtski proizvodi (prav tako 10 %).

Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije je bila v vseh letih Nemčija. Pri trgovanju z drugimi članicami EU se je najbolj povečalo trgovanje Slovenije z Avstrijo. Pri trgovanju z državami zunaj EU je Slovenija največ blaga izvozila v države, nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V letih po osamosvojitvi se je nekoliko povečal izvoz Slovenije v Rusko federacijo, v letih po gospodarski in finančni krizi pa se je izvoz v to državo povečal najbolj. Zelo se je okrepilo trgovanje s Kitajsko. Izrazito se je povečal uvoz iz Kitajske; delež uvoza iz te države je v 1992 znašal 0,3 %, v 2017 pa 3,1 % celotnega uvoza Slovenije. V 2016 je s Kitajsko trgovalo že več kot petina vseh slovenskih uvoznikov (tj. podjetij, ki uvažajo). Več jih trguje le še z Italijo, Nemčijo in Avstrijo.



Turizem

V 1991 smo našteli 1,4 milijona prihodov turistov, v 2017 pa triinpolkrat več, 4,9 milijona. Povprečno število prenočitev na turista pa se znižuje; ob osamosvojitvi so turisti prenočili v Sloveniji povprečno 3,4-krat, v 2017 pa 2,5-krat.

Največ prenočitev tujih turistov pri nas so v 2017 ustvarili turisti iz Italije (14 % prenočitev tujih turistov), Nemčije (12 %), Avstrije (11 %), Nizozemske in Hrvaške (iz vsake po 5 %), Združenega kraljestva in Madžarske (iz vsake po 4 %).

Turisti iz neevropskih držav so v 2017 ustvarili 13 % vseh prenočitev tujih turistov pri nas. Glede na leto 2016 se je povečalo predvsem število prenočitev turistov iz Kitajske (za 37 %), iz Republike Koreje (za 31 %), iz Kanade (za 26 %), iz Avstralije (za 23 %), iz Združenih držav (za 21 %) ter iz Japonske (za 11 %). Manj prenočitev kot v letu 2016 so ustvarili turisti iz Izraela (za 17 %).

Okolje

Pomemben vidik kakovosti našega življenja je tudi okolje, v katerem živimo. Podatkov za vse okoljske kazalnike žal nimamo prav od leta 1991, zadnji pa kažejo, da se naše ravnanje z okoljem izboljšuje. V 2016 je v Sloveniji nastalo 476 kg odpadkov na prebivalca. Razveseljivo je, da se zelo povečuje delež ločeno zbranih odpadkov. V letu 2002 smo jih tako zbrali le 8,6 %, po zadnjih podatkih pa jih zberemo ločeno že skoraj 70 %.

Da se naš odnos do okolja spreminja na boljše, kažejo tudi investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja, vendar to ne velja enako za celotno obravnavano obdobje. Deleža investicij in tekočih izdatkov za varstvo okolja v % BDP sta se namreč 15 let po osamosvojitvi povečevala (investicije so se do 2015 povečale na 1,15 % BDP, tekoči izdatki pa na 1,3 % BDP), v 2016 pa sta se oba deleža glede na leto prej zmanjšala (investicije na 0,52 % BDP, tekoči izdatki na 1,25 BDP).

Spremembe opažamo tudi pri pridelavi hrane: v letu 2000 je bilo v Sloveniji 115 ekoloških kmetijskih gospodarstev, v 2016 že skoraj 2.933.

Demografska slika

Slovenija se stara. 1. januarja 1991 je bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, 1. januarja 2018 že 43,2 leta. Leta 1991 je bilo v Sloveniji skoraj 21 % prebivalcev mlajših od 15 let, na začetku 2018 je bil ta delež za skoraj 6 odstotnih točk nižji; znašal je 15 %. Obrnjeno velja za prebivalce, stare 65 let ali več: v 1991 jih je bilo med celotnim prebivalstvom skoraj 11 %, v 2018 že več kot 19 %. Kaj to pomeni?  

Učencev manj, upokojencev več

Posledica spremenjene demografske slike je na eni strani manjši vpis v osnovne šole. V šolskem letu 2017/18 je bilo osnovnošolcev skoraj 44.000 manj kot v šolskem letu 1991/92. Vendar se število otrok, vpisanih v osnovno šolo, od leta 2011 spet nekoliko povečuje, kar je posledica naraščanja števila rojstev v obdobju od 2004 do 2010.

Na drugi strani se povečuje število upokojencev, spreminja se tudi razmerje med številom zavarovancev in številom upokojencev. V 1991 je bilo v Sloveniji manj kot 400.000 upokojencev (med te štejemo tiste, ki so prejemali starostno, invalidsko, družinsko ali vdovsko pokojnino); v 2017 jih je bilo 616.000. V 1991 je bilo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev 2,0, v 2017 pa 1,49. Z drugimi besedami: v 2017 je na enega upokojenca prišlo manj kot 1,5 zavarovane osebe (to je oseba, ki je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko zavarovanje). Tudi razmerje med plačami in pokojninami se slabša. V 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 78,4 % neto plače, v 2017 le še 58,4 %.

Meddržavne selitve

V Slovenijo se je največ ljudi priselilo v letih 2007, 2008 in 2009 (letno okrog 30.000). Takrat je bilo v Sloveniji izdanih veliko delovnih dovoljenj za tujce. Od leta 2010 se v Slovenijo priseli letno od 14.000 do 17.000 prebivalcev. Odselilo pa se je v obdobju od 2006 naprej od 12.000 do 16.000 prebivalcev letno (največ v letu 2009: 19.000).

Zdravje

Natančnejših podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva sicer nimamo, vemo pa, kako so vprašane osebe same ocenile svoje splošno zdravstveno stanje, tj. svoje fizično, socialno in čustveno stanje. Ugotavljamo, da so se vrednosti teh samoocen v obdobju od 2005 do 2017 zvišale. V 2017 sta svoje zdravstveno stanje ocenili kot dobro ali zelo dobro skoraj dve tretjini oseb.

Življenjska doba je daljša, kot je bila v letu 1991. V 1991 je bila povprečna starost umrlih 70 let, v 2017 pa skoraj 8 let več. V 2017 v Sloveniji rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo doživele 83,7 leta, dečki pa nekaj več kot 78 let.

Bolniška odsotnost je bila v 2016 4-odstotna, kar je manj kot pred 10 leti. Povprečno trajanje enega primera bolniške odsotnosti se je od 2007 do 2016 skrajšalo s 17,9 na 14,6 koledarskega dneva. Največ bolniških odsotnosti na zaposlenega moškega so v 2016 imeli v koroški statistični regiji (17,9 dneva), povprečno največ bolniških odsotnosti na zaposleno žensko pa v zasavski statistični regiji (23 dni).

Koliko je delovno aktivnih, koliko brezposelnih?

V 2017 je bilo v Sloveniji 1.027.000 aktivnih prebivalcev, od tega 959.000 delovno aktivnih in 67.000 brezposelnih. Stopnja anketne brezposelnosti je bila 6,6-odstotna (med moškimi 5,8-odstotna,  med ženskami 7,5-odstotna). Stopnja delovne aktivnosti je bila 54,6-odstotna (med moškimi 59,5-odstotna, med ženskami 49,8-odstotna).

Stopnja brezposelnosti se je v 2017 v primerjavi z 2016 znižala v vseh statističnih regijah. Najnižja je bila v koroški in posavski (4,3-odstotna), najvišja pa v pomurski (9,6-odstotna) in obalno-kraški statistični regiji (8,1-odstotna). V prav vseh statističnih regijah se je  v 2017 glede na 2016 zvišala stopnja delovne aktivnosti. V 2017 je bila najvišja v posavski (58-odstotna), najnižja pa v pomurski statistični regiji (51,7-odstotna).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Plače

Prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, je do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev: z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 smo z jugoslovanskega dinarja prešli na slovenski tolar; ta je bil sprva tiskan v obliki bonov, šele pozneje smo dobili prave tolarske bankovce; leta 2007 je slovenske tolarje (SIT) nadomestil evro (EUR). Primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih dvajsetih letih je tudi zato skoraj nemogoča. Lahko pa ugotovimo, da so cene od leta 1991 do danes naraščale počasneje kot plače.

Več nam o nekdanjih in zdajšnjih časih pove primerjava podatkov o tem, koliko časa smo za nakup določene dobrine ali storitve morali delati v 1991 in koliko v 2017. V 2017 smo na primer za kilogram črnega kruha morali delati za tretjino manj časa, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj in za nov osebni avtomobil znamke Renault Clio dvakrat manj kot pred šestindvajsetimi leti.

Dejanska individualna potrošnja

Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči je najpomembnejši sestavni dela bruto domačega proizvoda; odraža materialno blaginjo prebivalstva. Izračuna se na podlagi cen blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko trošijo. Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči v Sloveniji je v 2017 dosegala 77 % povprečja v EU-28 oz. je za tem povprečjem zaostajala za 23 %. Po vrednosti tega kazalnika so bile Sloveniji v 2017 najbližje Grčija (prav tako 77 % povprečja v EU-28), Malta (78 %) ter Poljska (76 %) in Slovaška (prav tako 76 %).

Kako nam kaže?

Prebivalstvo Slovenije naj bi se povečevalo do približno leta 2025 (in se povečalo na okrog 2.083.000), in to predvsem zaradi selitvenega prirasta (naravni prirast je bil namreč v 2017 prvič po letu 2005 spet negativen). Po letu 2025 naj bi število prebivalcev začelo počasi padati. 1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev, kar je 6 % manj kot v začetnem letu teh projekcij, tj. v 2015.

V naslednjih 65 letih naj bi se pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. V 2018 predstavljajo starejši (tj. osebe, stare 65 ali več let) 19,4 % prebivalstva, leta 2057 naj bil bilo v tej starostni skupini skoraj 31 % prebivalcev Slovenije. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se bo daljšalo, in dečki, ki se bodo rodili v Sloveniji leta 2080, bodo lahko pričakovali, da bodo živeli 87 let, deklice pa več kot 91 let.
 

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.