Svetovni dan živali

Svetovni dan živali

Poznate 'metuljev efekt' ? V kompleksnih sistemih, kot je narava, lahko že na videz nepomembna sprememba ('zamah metulja s krili') povzroči nepredvidljive posledice. Človek s svojimi posegi v naravno okolje pogosto ogroža cele živalske vrste, kar dolgoročno vpliva na mnogo področij našega bivanja.

  • 27. 9. 2016 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

Namen svetovnega dneva živali je ljudi opozoriti na zaskrbljujoč položaj ogroženih živalskih vrst ter jih tako opomniti na pomembno vlogo  živali v našem vsakdanjem življenju in pri ohranjanju pestrosti življenjskih okolij.   Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji okoli 15–20.000, od tega  je 850 endemitov, tj. živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije. Slovenija velja za 'vročo točko biodiverzitete', saj po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet  držav v Evropi.  Podzemeljska favna Slovenije s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. Postojnski  jamski sistem  je z okoli sto živalskimi vrstami  najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo iz dveh najdišč belokranjskega krasa.

V Sloveniji  ogroženih več kot 2.000 živalskih vrst

Vendar je tudi v Sloveniji mnogo živalskih vrst kljub njihovi veliki pestrosti ogroženih. Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst itd. Najbolj so ogrožene dvoživke.  Med drugim je ogroženih tudi 35 % vrst dnevnih metuljev. Favna slovenskih metuljev je sicer glede na površino države med najbogatejšimi v Evropi, saj šteje kar okoli 3.200 različnih vrst metuljev, a se je njihova populacija v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšala kar za 60 %. Poglavitni vzroki so intenzivna raba travniških površin (baliranje trave še preden travnik zacveti),  zaraščanje in  izsuševanje. 

Ali ste vedeli, da  se je populacija travniških metuljev v Sloveniji v zadnjih 25 letih zmanjšala za 60%?

Infografika 1:
Populacija travniških metuljev v Sloveniji 


Vir: Zavod RS za varstvo narave

Pomen ohranjanja pestrosti živega sveta

Žuželke, med njimi zlasti čebele, so najpomembnejši opraševalci cvetov in tako neposredno  vplivajo na količino kmetijskih pridelkov. Vodno rastlinje in živali ohranjajo samočistilno moč rek in jezer, za nas morda nepomembni hrošči so hrana pticam in netopirjem, ki poskrbijo za to, da se nam neprijetne ali škodljive žuželke ne razmnožijo preveč, in krog je sklenjen. Takih krogov je na tisoče, povezujejo se v verige in prepletajo v mreže soodvisnosti. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne klimatske spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja. 

Podobe živali so pogosto uporabljene kot simboli v grbih, na zastavah, denarju, znamkah in drugje

Živali so bile od pradavnine naprej pomembne človekove spremljevalke – kot vir za preživetje, kot pomočnice pri delu ali kot družabnice. Od nekdaj so bile tudi vir simbolike. Živali se pojavljajo kot simboli na različnih področjih: na denarju, v grbih in zastavah, na znamkah, posebno vlogo imajo tudi v religiozni, umetniški in drugi simboliki. Veliko jih najdemo tudi med danes modernimi 'smeški' in drugimi simboli. 🐞🐯🐘🐢🐶🐑🐤🐔🐺🐧🐳

V slovenskih priimkih »se skriva«  kar 115 živali 

Iz živalskih poimenovanj so nastali tudi številni slovenski priimki (t. i. živalski priimki). Okoli 40.000 prebivalcev Slovenije ima priimek, ki je nastal iz poimenovanja za žival.   Najpogostejša sta  Kos (3.900) in Golob (3.850),  Medvedov je nekaj čez 2.200, Mačkov in Jelenov pa po 1.500. Med pogostimi  so še Jereb, Čuk, Jazbec, Volk in Strnad.

Infografika 2: Iz slovenskih priimkov je mogoče sestaviti  cele 'živalske družine'






Vir: SURS


Ali ste vedeli,
da  je v Splitu muzej  z razstavo nagačenih žab, ki je edinstvena na svetu? 🐸🐸
Dvoživke je zelo težko konzervirati ali nagačiti, zato zbirka velja za pravo mojstrovino. Nastala pa je že pred sto leti. Dvoživke danes sodijo med ogrožene vrste živali. Več informacij najdete na    http://www.froggyland.net/ .

Mednarodni dan živali  poziva  tudi k humanemu ravnanju z  vsemi živalmi. Živali je prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzeti iz narave ali vznemirjati.

Viri:
(1) http://www.worldanimalday.org.uk/ (pridobljeno 8. 8. 2016)
(2) http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivali/ (pridobljeno 19.7.2016)
(3) http://www.zrsvn.si/sl/ (pridobljeno 19. 7. 2016)
(4) http://www.froggyland.net/ (pridobljeno 19. 7. 2016)
(5) Agencija RS za okolje, 2001: Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, Ljubljana
(6) http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2711/ Gradiva_Eler_Predavanja_Bolonja/Eler_P_Ekologija-10_Biodiverziteta.pdf (pridobljeno 8. 8. 2016)
(7) https://www.yumpu.com/sl/document/view/13053672/biotska-pestrost-je-nase-zivljenje-zavod-rs-za-varstvo-narave (pridobljeno 8. 8. 2016)
(8) https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_zavarovanih_%C5%BEivalskih_vrst_v_Sloveniji (pridobljeno 8. 8. 2016)
(9) https://sl.wikipedia.org/wiki/Teorija_kaosa (pridobljeno 8. 8. 2016) 



Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.