Rojeni, 2023

8 otrok na 1.000 prebivalcev – najmanj doslej

Prvič v zgodovini se je v Sloveniji rodilo manj kot 17.000 otrok. Rodilo se je 8.677 dečkov in 8.312 deklic, skupno 16.989 otrok. V primerjavi z letom 2022 je bilo rojstev za 3,6 % oziroma 638 manj, v 102-letni zgodovini spremljanja tega podatka pa najmanj doslej. Na 1.000 prebivalcev se je rodilo 8 otrok, najmanj od leta 1922.

Ponovno višja povprečna starost prvorodnic

Zadnjih pet let, od 2019, se povprečne starosti mater ob rojstvu otroka (neodvisno od tega, katerega otroka po vrsti so rodile) niso spremenile. Ženske so v povprečju rodile pri starosti 31,1 leta. Tiste, ki so lani rodile prvič, so imele 29,7 leta. To sta sicer najvišji vrednosti po drugi svetovni vojni.

Celotna stopnja rodnosti je za leto 2023 znašala 1,51 – najmanj po 2009. Sorazmerno največ otrok so rodile matere v starosti 28–30 let. Približno polovica (47 %) rojenih otrok je bila prvorojencev, 38 % pa drugorojencev – enako kot v 2022. Matere, ki so rodile drugega otroka, so bile v povprečju dve leti starejše od prvorodnic.

Več kot polovico otrok rodile neporočene matere

7.383 otrok se je rodilo v zakonski zvezi, 9.606 (56,5 %) otrok pa neporočenim materam. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta) – te vrednosti so enake kot v 2022.

16,5 % otrok so rodile tuje državljanke

2.807 (16,5 %) otrok so rodile matere, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke. Med temi jih je največ imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine (48 %); sledile so državljanke Kosova (21 %). Državljank drugih članic EU je bilo 9 %, največ državljank Hrvaške.

Tuje državljanke, ki so lani rodile v Sloveniji, so imele v povprečju 29,4 leta in so bile dve leti mlajše od državljank Slovenije (31,4 leta). Enako je bilo tudi v prejšnjih dveh letih. Približno četrtina otrok, ki so jih rodile tuje državljanke, je dobila državljanstvo Slovenije, ki ga je prejela po očetu.

Najpogostejši izbiri Luka in Ema

Starši so ime Luka izbrali za 198 (2,3 %) novorojenih dečkov. Z izjemo leta 2021 je to najpogostejše ime že 23 let. Poleg tega je največ dečkov dobilo še imena Nik, Filip, Jakob in Mark. Od navedenih se je samo ime Nik pojavilo šele v 60. letih prejšnjega stoletja, preostala imena najdemo tudi med starejšimi generacijami prebivalcev Slovenije. Starši so lani fantkom dali 1.327 različnih imen, 776 (58 %) jih je bilo izbranih le za enega novorojenčka.

Lani je največ novorojenk ponovno dobilo ime Ema. Tako so starši poimenovali 180 (2,2 %) deklic. Ema je med deklicami, rojenimi v obdobju 2011–2023, največkrat dodeljeno ime. Med peterico najbolj priljubljenih dekliških imen v 2023 spadajo še Hana, Zala, Mia in Julija. Imeni Zala in Mia sta se med današnjimi prebivalkami pojavili šele v 40. letih prejšnjega stoletja. Med 1.294 različnimi dekliškimi imeni jih je bilo unikatnih 769 (59 %).

V povprečju manj rojenih med koncem tedna

Na dan se je rodilo v povprečju 47 otrok (eden manj kot leto prej) – med koncem tedna v povprečju 10 manj (37), na običajni delovni dan (od ponedeljka do petka) pa 50. Največ se jih je rodilo v petek, 12. maja (72), najmanj pa v nedeljo, 17. decembra (24).

Precejšnje razlike po statističnih regijah

Osnovni kazalniki o rojenih se med statističnimi regijami precej razlikujejo. Najmanj otrok na 1.000 prebivalcev je bilo lani rojenih v obalno-kraški statistični regiji (6,6), največ pa v jugovzhodni Sloveniji (trije več, tj. 9,5 na 1.000 prebivalcev). Slednja je že več let na vrhu po rodnosti. Matere v tej in v koroški regiji so bile ob rojstvu prvega otroka v povprečju najmlajše (28,4 leta). Najstarejše ob rojstvu prvega otroka so bile v obalno-kraški regiji (30,7 leta). Starost 30 let so v povprečju dosegle ali presegle še v primorsko-notranjski, goriški in osrednjeslovenski regiji.

V vseh statističnih regijah, razen v primorsko-notranjski, se je več kot polovica otrok rodila neporočenim materam. Ta delež je bil največji v koroški regiji (67,5 %), najmanjši pa v primorsko-notranjski (45,0 %).

Naravni prirast negativen v vseh mesecih

Naravni prirast je v Sloveniji negativen od 2017, saj od takrat vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Na letni ravni je v 2023 znašal −4.551 prebivalcev oz. −2,1 na 1.000 prebivalcev. To je bila tretja najbolj izrazita negativna vrednost po letu 1945. Naravni prirast je bil lani negativen v vseh mesecih. Januar in december sta bila meseca z največjim presežkom umrlih nad rojenimi (−800 oz. −868 prebivalcev).

Tabele z najnovejšimi podatki o rojenih, njihovih imenih in naravnem gibanju so na voljo v podatkovni bazi SiStat .