Svetovni dan varčevanja
31. oktober, svetovni dan varčevanja
Gospodinjstva v Sloveniji so lani v primerjavi z letom prej v povprečju privarčevala manj. Rast njihovih finančnih sredstev se je precej upočasnila, rast obveznosti pa okrepila. Povprečna zadolženost je v primerjavi s povprečjem v evrskem območju in Evropski uniji ostala nizka.
Za svetovni dan varčevanja so 31. oktober razglasili leta 1924 na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v italijanskem mestu Milano. Na njem se je zbralo 354 predstavnikov približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Glavni cilj je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah.
Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in posameznike. Po zadnjih podatkih ga zaznamujejo v 80 državah.
Kaj je varčevanje in kateri so najpomembnejši motivi zanj?
Varčevanje gospodinjstev predstavlja tisti del njihovega razpoložljivega dohodka, ki ga ne porabijo za nakup trajnih in potrošnih dobrin ter storitev, temveč ga privarčujejo. Prihranki gospodinjstev so torej enaki razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, zmanjšanemu za končno potrošnjo.
Med najpomembnejšimi motivi za varčevanje gospodinjstev v državah evrskega območja so po ugotovitvah Evropske centralne banke zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe (npr. za dodatna stanovanja, pohištvo, vozila) ter varčevanje za potovanja (dopust), izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.
Gospodinjstva v Sloveniji lani v povprečju privarčevala nekoliko nižji delež razpoložljivega dohodka kot v letu pred tem
Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) se po rekordno visoki (21,9-odstotni) stopnji v 2020 postopno znižuje. Lani je bila v primerjavi z letom prej nižja za 3,3 odstotne točke in je znašala 14,0 %. Kljub upadu je ostala nekoliko višja od dolgoletnega povprečja, ki znaša 13,8 %.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata je bila v prejšnjem letu stopnja bruto varčevanja najvišja v Nemčiji (19,9-odstotna), najnižja pa na Slovaškem (5,2-odstotna). V Sloveniji je bila med opazovanimi državami članicami EU peta najvišja, hkrati pa tudi nekoliko višja od povprečja v evrskem območju (13,5 %) in EU (12,6 %).
Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v vseh opazovanih državah članicah EU lani nižja kot leto prej
Odločitve gospodinjstev o potrošnji in varčevanju so v veliki meri odvisne od njihovega razpoložljivega dohodka. Lani se je nominalna rast razpoložljivega dohodka nadaljevala v vseh izbranih državah članicah EU (podatki so bili na voljo za 11 držav). V primerjavi z 2021 je bila najvišja na Češkem (15,6-odstotna), najnižja pa na Švedskem (2,0-odstotna). V Sloveniji je bila 9,8-odstotna in je tako v povprečju presegla rast razpoložljivega dohodka povprečnega gospodinjstva v evrskem območju (6,4 %) in EU (7,2 %). V preostalih opazovanih državah se je rast razpoložljivega dohodka gibala med 4,1 % in 10,9 %.
Izdatki, ki so jih gospodinjstva namenila za potrošnjo, so se v vseh opazovanih državah EU lani povečali. V primerjavi z letom prej je bila rast najizrazitejša na Češkem (19,2-odstotna), najnižja pa na Švedskem (3,9-odstotna). V Sloveniji je znašala 14,0 %, kar je nekoliko več od povprečja v evrskem območju (11,5 %) in EU (12,0 %). V preostalih opazovanih državah se je rast potrošnje gibala med 7,9 % in 18,4 %.
Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev se je zaradi višje rasti izdatkov za potrošnjo od rasti njihovega razpoložljivega dohodka v vseh opazovanih državah EU znižala. Upad je bil najizrazitejši v Španiji (za 6,2 odstotne točke), najmanj izrazit pa na Švedskem (za 2,1 odstotne točke). V preostalih opazovanih državah EU se je stopnja bruto varčevanja znižala v razponu od 2,8 odstotne točke do 5,7 odstotne točke.
Rast finančnih sredstev gospodinjstev v Sloveniji lani izrazito počasnejša
Finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji (gotovina in vloge, delnice in drugo) so ob koncu prejšnjega leta znašala 73,6 mrd. EUR. Po rekordni rasti v 2021 (za 7,8 mrd. EUR ali za 12,3 %) so se lani povečala v izrazito manjšem obsegu (za 2,7 mrd. EUR ali za 3,8 %).
K temu povečanju so kljub obdobju nizkih depozitnih obrestnih mer in višjim nominalnim dohodkom največ prispevale bančne vloge gospodinjstev (2,0 mrd. EUR); pri teh medletna rast ostaja blizu zgodovinsko najvišje ocenjene vrednosti iz leta 2020 (2,3 mrd. EUR). Opazneje so k povečanju finančnih sredstev prispevali tudi delnice in drug lastniški kapital (skupno za 0,5 mrd. EUR), gotovina (za 0,3 mrd. EUR), komercialni krediti in druge terjatve ali obveznosti (skupno za 0,2 mrd. EUR) ter posojila (za 0,1 mrd. EUR). Zavarovanja in pokojninske sheme (skupno upadli za 0,3 mrd. EUR) ter dolžniški vrednostni papirji (znižanje za 0,03 mrd. EUR) pa so v opazovanem obdobju prispevali k zmanjšanju finančnih sredstev gospodinjstev.
Delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev v BDP se je v zadnjih sedmih letih vztrajno povečeval, lani pa se je medletno občutno zmanjšal (za 6,6 odstotne točke) in je predstavljal 129,1 % BDP. V primerjavi z evrskim območjem (216,2 % BDP) in EU (212,1 % BDP) je v povprečju še vedno bistveno nižji.
Gospodinjstva v Sloveniji ostala pri izbiri oblike varčevanja konservativna in nenaklonjena tveganju
Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se lani v primerjavi s prejšnjimi leti ni občutneje spremenila. Najvišji delež so še vedno predstavljale vloge in gotovina (49,2 %; v okviru teh je delež vlog znašal 39,3 %). Sledili so delnice in drug lastniški kapital (31,7 %), zavarovanja in pokojninske sheme (11,6 %), dolžniški vrednostni papirji, komercialni krediti in druge terjatve (skupno 5,3 %) ter posojila (2,3 %).
Delež varčevanja v obliki vlog se je lani v primerjavi z letom prej opazno povečal (za 1,4 odstotne točke). Nekoliko so zrasli tudi deleži posojil (za 0,1 odstotne točke) in gotovine ter komercialnih kreditov in drugih terjatev ali obveznosti (skupno za 0,06 odstotne točke), medtem ko so se nekoliko zmanjšali deleži dolžniških vrednostnih papirjev (za 0,1 odstotne točke), delnic in drugega lastniškega kapitala (za 0,6 odstotne točke) ter zavarovanj in pokojninskih shem (za 0,9 odstotne točke).
Takšna struktura finančnih sredstev razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji pri svojih naložbenih odločitvah ostajajo konservativna in nenaklonjena tveganju, saj gotovina in vloge še vedno sestavljajo skoraj polovico njihovega finančnega premoženja. Povečevanje deleža vlog v obdobju nizkih depozitnih obrestnih mer v zadnjih letih hkrati odraža težnjo gospodinjstev po ohranjanju likvidnosti in kaže na veliko zaupanje v bančni sistem. Deleži bolj tveganih naložb, kot so enote investicijskih skladov, dolžniški vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, pa ostajajo razmeroma nizki.
Podobno so imela gospodinjstva v evrskem območju v povprečju največji delež finančnih sredstev v obliki gotovine in vlog (35,5 %; znotraj teh je delež vlog znašal 32,2 %), vendar je bil ta delež v primerjavi z gospodinjstvi v Sloveniji v povprečju precej nižji. Gospodinjstva v evrskem območju so imela v primerjavi z gospodinjstvi v Sloveniji v povprečju večji delež sredstev v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (27,7 %), manjšega pa zlasti v delnicah in drugem lastniškem kapitalu (31,4 %) ter posojilih (0,2 %).
Rast finančnih obveznosti gospodinjstev v Sloveniji lani višja kot leto prej in je presegla rasti iz zadnjih let pred epidemijo
Finančne obveznosti gospodinjstev v Sloveniji (posojila in druge obveznosti) so ob koncu prejšnjega leta znašale 16,6 mrd. EUR ali 29,2 % BDP (v evrskem območju 61,7 % BDP, v EU 60,0 % BDP). V primerjavi z letom prej so se povečale za 1,0 mrd. EUR (ali za 6,3 %) in tako presegle vrednosti iz zadnjih nekaj let pred pojavom epidemije. Kljub temu ostaja rast finančnih obveznosti nižja kot pred začetkom finančno-gospodarske krize iz leta 2008 (medletna rast obveznosti je v 2018 znašala 5,7 %, leto pozneje 4,2 %, v 2020 je stagnirala, v 2021 pa dosegla 6,1 %). Pri tem je izstopalo zlasti povečanje dolgoročnih posojil (za 954 mio. EUR), ki so namenjena predvsem financiranju nakupa stanovanjskih nepremičnin (ročnost odplačevanja posojil je daljša od enega leta).
V strukturi finančnih obveznosti gospodinjstev so z 88,8 % prevladovala posojila, ta so bila predvsem zaradi povečanja deleža dolgoročnih posojil v strukturi finančnih obveznosti za 0,9 odstotne točke višja kot v 2021. Delež komercialnih kreditov in predujmov ter drugih terjatev ali obveznosti je bil skupno za 0,9 odstotne točke nižji in je predstavljal 11,2 % vseh finančnih obveznosti gospodinjstev. V okviru teh se je delež komercialnih kreditov in predujmov zmanjšal nekoliko izraziteje (za 0,6 odstotne točke) kot delež drugih terjatev ali obveznosti, razen komercialnih kreditov in predujmov (za 0,3 odstotne točke).
Podobno imajo gospodinjstva v evrskem območju v povprečju najvišji delež finančnih obveznosti iz dolgoročnih posojil (88,3 %). Ta delež je v primerjavi z gospodinjstvi v Sloveniji v povprečju nekoliko večji. Gospodinjstva v evrskem območju imajo v povprečju nižji delež obveznosti zlasti iz komercialnih kreditov in predujmov (2,8 %) ter kratkoročnih posojil (2,8 %).
Neto finančna pozicija oz. premoženje gospodinjstev v Sloveniji (tj. razlika med finančnimi sredstvi in obveznostmi) se je lani v primerjavi z letom prej povečalo za 1,7 mrd. EUR (ali za 3,1 %). Ob koncu leta 2022 je znašalo 57,0 mrd. EUR ali 99,9 % BDP in je bilo občutno nižje kot v evrskem območju (154,5 % BDP) in EU (152,1 % BDP).
Rast stanovanjskih posojil gospodinjstvom v Sloveniji lani najizrazitejša
Med posameznimi vrstami posojil je bila rast stanovanjskih posojil v opazovanem obdobju pozitivna in je vztrajno naraščala. Po letu 2020 se je rast stanovanjskih posojil dodatno opazno povečala, druga posojila pa ponovno zmerno naraščajo. Rast potrošniških posojil je v obdobju od 2017 do 2020 naraščala in je presegla rast stanovanjskih in drugih posojil. Sledil je upad, lani pa se je ponovno nekoliko okrepila. Stanovanjska posojila so bila v prejšnjem letu za 53,6 % višja kot v 2014 in so močno presegla rast potrošniških (za 29,2 odstotne točke) in drugih posojil (za 30,9 odstotne točke).
Povprečna zadolženost gospodinjstev v Sloveniji v primerjavi s povprečjem v evrskem območju in EU ostala za več kot polovico nižja
Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji (merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in bruto razpoložljivim dohodkom) je konec leta 2022 znašala 41,3 % in se je v primerjavi z 2021 zmanjšala za 0,9 odstotne točke. Podobno je bila zadolženost gospodinjstev v evrskem območju in EU lani v primerjavi z letom prej v povprečju nižja (za 2,5 odstotne točke oz. za 4,1 odstotne točke). Gospodinjstva v Sloveniji po tem kazalniku ostajajo manj zadolžena, kot so bila v povprečju gospodinjstva v evrskem območju (91,8 %) in EU (91,1 %).
Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in posameznike. Po zadnjih podatkih ga zaznamujejo v 80 državah.
Kaj je varčevanje in kateri so najpomembnejši motivi zanj?
Varčevanje gospodinjstev predstavlja tisti del njihovega razpoložljivega dohodka, ki ga ne porabijo za nakup trajnih in potrošnih dobrin ter storitev, temveč ga privarčujejo. Prihranki gospodinjstev so torej enaki razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, zmanjšanemu za končno potrošnjo.
Med najpomembnejšimi motivi za varčevanje gospodinjstev v državah evrskega območja so po ugotovitvah Evropske centralne banke zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe (npr. za dodatna stanovanja, pohištvo, vozila) ter varčevanje za potovanja (dopust), izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.
Gospodinjstva v Sloveniji lani v povprečju privarčevala nekoliko nižji delež razpoložljivega dohodka kot v letu pred tem
Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) se po rekordno visoki (21,9-odstotni) stopnji v 2020 postopno znižuje. Lani je bila v primerjavi z letom prej nižja za 3,3 odstotne točke in je znašala 14,0 %. Kljub upadu je ostala nekoliko višja od dolgoletnega povprečja, ki znaša 13,8 %.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata je bila v prejšnjem letu stopnja bruto varčevanja najvišja v Nemčiji (19,9-odstotna), najnižja pa na Slovaškem (5,2-odstotna). V Sloveniji je bila med opazovanimi državami članicami EU peta najvišja, hkrati pa tudi nekoliko višja od povprečja v evrskem območju (13,5 %) in EU (12,6 %).
Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v vseh opazovanih državah članicah EU lani nižja kot leto prej
Odločitve gospodinjstev o potrošnji in varčevanju so v veliki meri odvisne od njihovega razpoložljivega dohodka. Lani se je nominalna rast razpoložljivega dohodka nadaljevala v vseh izbranih državah članicah EU (podatki so bili na voljo za 11 držav). V primerjavi z 2021 je bila najvišja na Češkem (15,6-odstotna), najnižja pa na Švedskem (2,0-odstotna). V Sloveniji je bila 9,8-odstotna in je tako v povprečju presegla rast razpoložljivega dohodka povprečnega gospodinjstva v evrskem območju (6,4 %) in EU (7,2 %). V preostalih opazovanih državah se je rast razpoložljivega dohodka gibala med 4,1 % in 10,9 %.
Izdatki, ki so jih gospodinjstva namenila za potrošnjo, so se v vseh opazovanih državah EU lani povečali. V primerjavi z letom prej je bila rast najizrazitejša na Češkem (19,2-odstotna), najnižja pa na Švedskem (3,9-odstotna). V Sloveniji je znašala 14,0 %, kar je nekoliko več od povprečja v evrskem območju (11,5 %) in EU (12,0 %). V preostalih opazovanih državah se je rast potrošnje gibala med 7,9 % in 18,4 %.
Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev se je zaradi višje rasti izdatkov za potrošnjo od rasti njihovega razpoložljivega dohodka v vseh opazovanih državah EU znižala. Upad je bil najizrazitejši v Španiji (za 6,2 odstotne točke), najmanj izrazit pa na Švedskem (za 2,1 odstotne točke). V preostalih opazovanih državah EU se je stopnja bruto varčevanja znižala v razponu od 2,8 odstotne točke do 5,7 odstotne točke.
Rast finančnih sredstev gospodinjstev v Sloveniji lani izrazito počasnejša
Finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji (gotovina in vloge, delnice in drugo) so ob koncu prejšnjega leta znašala 73,6 mrd. EUR. Po rekordni rasti v 2021 (za 7,8 mrd. EUR ali za 12,3 %) so se lani povečala v izrazito manjšem obsegu (za 2,7 mrd. EUR ali za 3,8 %).
K temu povečanju so kljub obdobju nizkih depozitnih obrestnih mer in višjim nominalnim dohodkom največ prispevale bančne vloge gospodinjstev (2,0 mrd. EUR); pri teh medletna rast ostaja blizu zgodovinsko najvišje ocenjene vrednosti iz leta 2020 (2,3 mrd. EUR). Opazneje so k povečanju finančnih sredstev prispevali tudi delnice in drug lastniški kapital (skupno za 0,5 mrd. EUR), gotovina (za 0,3 mrd. EUR), komercialni krediti in druge terjatve ali obveznosti (skupno za 0,2 mrd. EUR) ter posojila (za 0,1 mrd. EUR). Zavarovanja in pokojninske sheme (skupno upadli za 0,3 mrd. EUR) ter dolžniški vrednostni papirji (znižanje za 0,03 mrd. EUR) pa so v opazovanem obdobju prispevali k zmanjšanju finančnih sredstev gospodinjstev.
Delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev v BDP se je v zadnjih sedmih letih vztrajno povečeval, lani pa se je medletno občutno zmanjšal (za 6,6 odstotne točke) in je predstavljal 129,1 % BDP. V primerjavi z evrskim območjem (216,2 % BDP) in EU (212,1 % BDP) je v povprečju še vedno bistveno nižji.
Gospodinjstva v Sloveniji ostala pri izbiri oblike varčevanja konservativna in nenaklonjena tveganju
Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se lani v primerjavi s prejšnjimi leti ni občutneje spremenila. Najvišji delež so še vedno predstavljale vloge in gotovina (49,2 %; v okviru teh je delež vlog znašal 39,3 %). Sledili so delnice in drug lastniški kapital (31,7 %), zavarovanja in pokojninske sheme (11,6 %), dolžniški vrednostni papirji, komercialni krediti in druge terjatve (skupno 5,3 %) ter posojila (2,3 %).
Delež varčevanja v obliki vlog se je lani v primerjavi z letom prej opazno povečal (za 1,4 odstotne točke). Nekoliko so zrasli tudi deleži posojil (za 0,1 odstotne točke) in gotovine ter komercialnih kreditov in drugih terjatev ali obveznosti (skupno za 0,06 odstotne točke), medtem ko so se nekoliko zmanjšali deleži dolžniških vrednostnih papirjev (za 0,1 odstotne točke), delnic in drugega lastniškega kapitala (za 0,6 odstotne točke) ter zavarovanj in pokojninskih shem (za 0,9 odstotne točke).
Takšna struktura finančnih sredstev razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji pri svojih naložbenih odločitvah ostajajo konservativna in nenaklonjena tveganju, saj gotovina in vloge še vedno sestavljajo skoraj polovico njihovega finančnega premoženja. Povečevanje deleža vlog v obdobju nizkih depozitnih obrestnih mer v zadnjih letih hkrati odraža težnjo gospodinjstev po ohranjanju likvidnosti in kaže na veliko zaupanje v bančni sistem. Deleži bolj tveganih naložb, kot so enote investicijskih skladov, dolžniški vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, pa ostajajo razmeroma nizki.
Podobno so imela gospodinjstva v evrskem območju v povprečju največji delež finančnih sredstev v obliki gotovine in vlog (35,5 %; znotraj teh je delež vlog znašal 32,2 %), vendar je bil ta delež v primerjavi z gospodinjstvi v Sloveniji v povprečju precej nižji. Gospodinjstva v evrskem območju so imela v primerjavi z gospodinjstvi v Sloveniji v povprečju večji delež sredstev v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (27,7 %), manjšega pa zlasti v delnicah in drugem lastniškem kapitalu (31,4 %) ter posojilih (0,2 %).
Rast finančnih obveznosti gospodinjstev v Sloveniji lani višja kot leto prej in je presegla rasti iz zadnjih let pred epidemijo
Finančne obveznosti gospodinjstev v Sloveniji (posojila in druge obveznosti) so ob koncu prejšnjega leta znašale 16,6 mrd. EUR ali 29,2 % BDP (v evrskem območju 61,7 % BDP, v EU 60,0 % BDP). V primerjavi z letom prej so se povečale za 1,0 mrd. EUR (ali za 6,3 %) in tako presegle vrednosti iz zadnjih nekaj let pred pojavom epidemije. Kljub temu ostaja rast finančnih obveznosti nižja kot pred začetkom finančno-gospodarske krize iz leta 2008 (medletna rast obveznosti je v 2018 znašala 5,7 %, leto pozneje 4,2 %, v 2020 je stagnirala, v 2021 pa dosegla 6,1 %). Pri tem je izstopalo zlasti povečanje dolgoročnih posojil (za 954 mio. EUR), ki so namenjena predvsem financiranju nakupa stanovanjskih nepremičnin (ročnost odplačevanja posojil je daljša od enega leta).
V strukturi finančnih obveznosti gospodinjstev so z 88,8 % prevladovala posojila, ta so bila predvsem zaradi povečanja deleža dolgoročnih posojil v strukturi finančnih obveznosti za 0,9 odstotne točke višja kot v 2021. Delež komercialnih kreditov in predujmov ter drugih terjatev ali obveznosti je bil skupno za 0,9 odstotne točke nižji in je predstavljal 11,2 % vseh finančnih obveznosti gospodinjstev. V okviru teh se je delež komercialnih kreditov in predujmov zmanjšal nekoliko izraziteje (za 0,6 odstotne točke) kot delež drugih terjatev ali obveznosti, razen komercialnih kreditov in predujmov (za 0,3 odstotne točke).
Podobno imajo gospodinjstva v evrskem območju v povprečju najvišji delež finančnih obveznosti iz dolgoročnih posojil (88,3 %). Ta delež je v primerjavi z gospodinjstvi v Sloveniji v povprečju nekoliko večji. Gospodinjstva v evrskem območju imajo v povprečju nižji delež obveznosti zlasti iz komercialnih kreditov in predujmov (2,8 %) ter kratkoročnih posojil (2,8 %).
Neto finančna pozicija oz. premoženje gospodinjstev v Sloveniji (tj. razlika med finančnimi sredstvi in obveznostmi) se je lani v primerjavi z letom prej povečalo za 1,7 mrd. EUR (ali za 3,1 %). Ob koncu leta 2022 je znašalo 57,0 mrd. EUR ali 99,9 % BDP in je bilo občutno nižje kot v evrskem območju (154,5 % BDP) in EU (152,1 % BDP).
Rast stanovanjskih posojil gospodinjstvom v Sloveniji lani najizrazitejša
Med posameznimi vrstami posojil je bila rast stanovanjskih posojil v opazovanem obdobju pozitivna in je vztrajno naraščala. Po letu 2020 se je rast stanovanjskih posojil dodatno opazno povečala, druga posojila pa ponovno zmerno naraščajo. Rast potrošniških posojil je v obdobju od 2017 do 2020 naraščala in je presegla rast stanovanjskih in drugih posojil. Sledil je upad, lani pa se je ponovno nekoliko okrepila. Stanovanjska posojila so bila v prejšnjem letu za 53,6 % višja kot v 2014 in so močno presegla rast potrošniških (za 29,2 odstotne točke) in drugih posojil (za 30,9 odstotne točke).
Povprečna zadolženost gospodinjstev v Sloveniji v primerjavi s povprečjem v evrskem območju in EU ostala za več kot polovico nižja
Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji (merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in bruto razpoložljivim dohodkom) je konec leta 2022 znašala 41,3 % in se je v primerjavi z 2021 zmanjšala za 0,9 odstotne točke. Podobno je bila zadolženost gospodinjstev v evrskem območju in EU lani v primerjavi z letom prej v povprečju nižja (za 2,5 odstotne točke oz. za 4,1 odstotne točke). Gospodinjstva v Sloveniji po tem kazalniku ostajajo manj zadolžena, kot so bila v povprečju gospodinjstva v evrskem območju (91,8 %) in EU (91,1 %).
METODOLOŠKO OPOZORILO
Izraz gospodinjstva se v tej objavi nanaša tako na sektor gospodinjstva kot na sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG). Podatki so namreč na voljo le za oba omenjena sektorja skupaj. Vpliv vrednosti podatkov za NPISG na skupno vrednost je majhen in običajno zanemarljiv.
Vsi podatki so izraženi v nominalnih vrednostih in niso desezonirani.
Vsi podatki so izraženi v nominalnih vrednostih in niso desezonirani.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
