Izdatki in viri financiranja zdravstvenega varstva, 2021

Med epidemijo covida-19 izdatki za zdravstveno varstvo v 2021 za več kot desetino višji kot leto prej

Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (brez investicij) so v 2021 znašali nekaj več kot 4,9 milijarde EUR. Največ sredstev je bilo porabljenih za kurativno zdravljenje ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Izdatki sektorja država so se na letni ravni povečali za 12,4 %.

  • 16. 6. 2023 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo za 11,6 % višji

V primerjavi z letom prej so se tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (tj. izdatki brez investicij), ki predstavljajo izdatke za končno potrošnjo zdravstvenih storitev in blaga, zvišali za 11,6 %, na nekaj več kot 4,9 milijarde EUR. V deležu BDP (9,5 %) so bili za skoraj 1 odstotno točko večji kot v predkoronskem letu 2019.



Izdatki za storitve v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego ter domovih za starejše enkrat višji od deležev preostalih skupin izdatkov po dejavnosti izvajalcev

Izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego ter v domovih starejših občanov, so znašali 43,1 % od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, 26,3 %, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago (lekarne in drugi ponudniki medicinskega blaga) pa 20,7 %.



Sredstva iz državnega proračuna ob epidemiji višja

Razmerje med javnimi in zasebnimi viri pri financiranju zdravstvenega varstva se med leti ne spreminja bistveno: delež javnih virov je znašal 73,7 %, delež zasebnih virov pa 26,3 %. Sredstva iz obeh virov so bila v primerjavi z 2020 višja: sredstva iz zasebnih virov za 9,2 %, sredstva iz javnih virov pa za 12,4 % (pri čemer so se izrazito povečala sredstva iz državnega proračuna, povezana z epidemijo covida-19).

Osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva so skladi socialne varnosti. Ti so tudi v opazovanem letu prispevali nekoliko manj kot dve tretjini tekočih izdatkov za zdravstvo.

Izdatki gospodinjstev v obliki doplačil oz. samoplačništva višji za 15 %

V strukturi zasebnih izdatkov je delež prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj znašal 47,0 %, delež neposrednih izdatkov gospodinjstev 49,1 %, delež izdatkov družb (za storitve sistematskih pregledov zaposlenih) 3,4 % in delež izdatkov neprofitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, 0,5 %.

Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve in blago je znašala 638 milijonov EUR, to je bilo za 15,3 % več kot v letu pred tem. Neposredno iz žepa (doplačila oz. samoplačništvo) so gospodinjstva največ denarja porabila za zdravila in drugo medicinsko blago (49,8 %), sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (44,4 %), pri čemer so zobozdravniške storitve predstavljale 11,6 % vseh tovrstnih sredstev v obliki doplačil.



Največji del izdatkov za zdravstveno varstvo porabljen za storitve kurativnega zdravljenja, zdravila in dolgotrajno oskrbo

Nekaj več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (75,9 %) je bilo porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Tem so po deležu sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe – zdravstveni del.

Izdatki za storitve kurativnega zdravljenja so bili za 11,4 % višji kot v 2020, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa za 8,6 %. Izraziteje so se zaradi epidemije povečali predvsem izdatki za preventivo.



Izdatki za dolgotrajno oskrbo višji

Izdatki za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so znašali 537 milijonov EUR oz. za 10,1 % več kot v 2020, izdatki za socialni del pa 201 milijon EUR oz. za 4,1 % več. Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je bila 8,4-odstotna. V deležu BDP je to pomenilo 1,4 %.

Izdatki za izvajanje dolgotrajne zdravstvene oskrbe na domu višji

Največji del izdatkov za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe je bil namenjen za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah; znašal je 55,7 %. 44,0 % teh izdatkov je bilo porabljenih za zagotavljanje take oskrbe na domu; to so upravičenci lahko prejemali v obliki storitve ali oskrbe (patronažna služba, storitve pomoč na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki) ali v obliki denarnega prejemka. Nekoliko manj kot pol odstotka je bilo namenjeno za izvajanje take oskrbe v okviru storitev dnevnega varstva.
V primerjavi z 2020 so bili izdatki, namenjeni izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu (zdravstveni del), višji za 27,6 %.
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo po namenih in virih financiranja, Slovenija
20202021
SkupajSektor
država
Zasebni
sektor
SkupajSektor
država
Zasebni
sektor
1.000 EUR
Nameni zdravstvenega varstva - SKUPAJ 1)4.435.4303.245.2331.190.1974.948.1543.648.7471.299.407
   storitve kurativnega zdravljenja2.459.2772.013.183446.0942.740.4702.214.535525.935
   storitve rehabilitacije88.36448.12440.24086.51346.49640.016
   storitve dolgotrajne oskrbe (zdravstveni del)488.160460.00728.154537.242509.74127.501
   pomožne zdravstvene storitve139.19989.46049.739163.788105.01658.772
   zdravila in drugo medicinsko blago935.196443.386491.8101.015.415489.985525.431
   preventiva141.096102.26238.834260.449215.26845.181
   upravljanje zdr. varstva in zavarovanja184.13888.81295.326144.27767.70676.572
Z zdravstvenim varstvom povezane storitve
   storitve dolgotrajne oskrbe (socialni del)193.25257.385135.867201.20861.099140.109
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Brez izdatkov za storitve dolgotrajne oskrbe (socialni del) v kategoriji Skupaj.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podrobnejši podatki bodo objavljeni v podatkovni bazi SiStat 17. novembra 2023.

Izdatki za dolgotrajno oskrbo se delijo na zdravstveni in socialni del (pri čemer izdatki za socialni del niso del tekočih izdatkov za zdravstvo). V zdravstveni del dolgotrajne oskrbe spadajo medicinska oskrba ali zdravstvena nega in storitve osebne oskrbe (t. i. storitve ADL ali pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, npr. pomoč pri oblačenju, umivanju); te se izvajajo ali v različnih ustanovah, ali kot del storitev dnevnega varstva, ali kot del storitev na domu; sem se štejejo tudi denarni prejemki za ta namen. V socialni del dolgotrajne oskrbe pa spadajo storitve podporne oskrbe (t. i. storitve IADL ali pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, npr. pomoč pri nakupovanju, pranju perila), ki posamezniku omogočajo, da samostojno živi v lastni hiši ali stanovanju.

Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.