Rastlinska pridelava, 2022
Vremensko neugodno leto za večino kmetijskih rastlin
Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje in vpliva na pridelke vseh kmetijskih rastlin. Pri večini poljščin in zelenjadnic so bili povprečni pridelki v 2022 manjši, v intenzivnih sadovnjakih in vinogradih pa je bila letina povprečna.
Letina krušnih žit povprečna, pridelek koruze za zrnje drugi najmanjši v desetih letih
Pšenica, najpomembnejše krušno žito, je bila lani posejana na nekoliko večji površini, a to ni pomenilo večjega skupnega pridelka, ta je bil podoben lanskemu. Povprečni pridelek pšenice je bil za 6 % manjši kot leto prej in za enak odstotek večji od povprečja zadnjih desetih let. Poželi so 5,5 tone pšeničnega zrnja na hektar (t/ha), skupno skoraj 150.000 ton.
Poletna suša je vplivala tudi na pridelke krmnih žit, ti so bili v primerjavi z letom prej prav tako manjši. Najslabše je obrodila koruza za zrnje – 6,7 t/ha oz. na letni ravni za skoraj 30 % manj. To je bil drugi najmanjši pridelek v zadnjih desetih letih.
Skupni pridelek pšenice in ječmena, Slovenija
Najbolje obrodil zgodnji krompir
Krompir so pridelovali na skoraj 2.900 hektarjih slovenskih njiv. 92 % vse površine je bilo namenjene poznemu krompirju. Pridelali so ga v povprečju 20,4 t/ha oz. za 15 % manj kot leto prej. Bolje je obrodil zgodnji krompir – povprečni pridelek 18 t/ha je primerljiv z letom 2021.
Za večino industrijskih rastlin prejšnje leto manj ugodno
Površina, posejana z bučami za olje, se je lani zmanjšala za skoraj 20 %, za toliko je bil lažji tudi skupni pridelek – znašal je skoraj 2.000 ton. S poletno sušo so se nekoliko bolje spoprijemali hmeljarji. Povprečni pridelek hmelja je bil primerljiv z letom prej – 1,4 t/ha, a je bilo to še vedno za 8 % manj od povprečja zadnjih desetih let.
Površina s sojo se je ponovno povečala, in sicer za skoraj četrtino. Znašala je nekaj več kot 2.300 hektarjev, na njej pa so pridelali več kot 5.300 ton sojinega zrnja.
Skupni pridelek hmelja, Slovenija
Zelene krme z njiv ter sena iz trajnih travnikov in pašnikov manj
Na podobnih površinah kot leto pred tem so poželi za četrtino manj silažne koruze – skupni pridelek je tehtal okoli 942.500 ton. Povprečni pridelek 31,8 t/ha je bil skoraj za 30 % manjši od povprečnega pridelka zadnjih desetih let in drugi najmanjši v tem obdobju.
Zaradi poletne suše je bil za četrtino manjši tudi pridelek detelje in lucerne. Znašal je 4,5 t/ha in je bil najmanjši v zadnjih desetih letih. Povprečni pridelek sena s trajnega travinja in pašnikov je obsegal 3,9 t/ha. To je bilo za skoraj 30 % manj kot leto prej in za prav toliko manj od desetletnega povprečja.
Povprečni pridelek silažne koruze, Slovenija
Sadna letina 2022 boljša od prejšnje
Intenzivni nasadi jablan pokrivajo največji delež vseh intenzivnih sadovnjakov v Sloveniji – več kot 2.000 hektarjev. Jabolka so obrodila dobro – s 24,1 t/ha je bil pridelek primerljiv z desetletnim povprečjem. V primerjavi s slabšo letino v 2021 so sadjarji pridelali dvakratnik takratnega pridelka jabolk – skoraj 49.000 ton. Površina oljčnikov se povečuje od leta 2012, lani se je povečala za 5 %. Na skoraj 1.600 hektarjih so pridelali okoli 2.500 ton oljk, kar je bilo 1,6 t/ha in primerljivo s povprečjem zadnjih desetih let. Breskve in nektarine v intenzivnih sadovnjakih so obrodile slabše – 8,5 t/ha je šestkratnik zelo slabega pridelka v letu pred tem, a za tretjino manj od povprečja v zadnjem desetletnem obdobju.
Večina sadnih vrst v ekstenzivnih sadovnjakih je obrodila bolje od povprečnih pridelkov zadnjih desetih let. Z ene jablane so pobrali povprečno 41 kilogramov jabolk oz. za četrtino več od desetletnega povprečja.
V vinogradih primerljivo z letom prej
Površina vinogradov se od leta 2017 zmanjšuje. Na skoraj 70 % vseh površin so pridelovali bele sorte grozdja. Povprečni pridelek 5,7 t/ha je bil za več kot 10 % manjši od povprečja v zadnjem desetletnem obdobju. Rdeče sorte so obrodile za več kot 10 % bolje kot leto prej (5,6 t/ha) in za 10 % manj od povprečja zadnjih desetih let.
Pridelek belega in rdečega grozdja, Slovenija
Povprečni pridelki zelenjadnic manjši
Skupna pridelovalna površina zelenjadnic je v letu 2022 znašala skoraj 6.100 hektarjev, kar je primerljivo z letom prej. Na več kot polovici teh površin (52 %) so pridelovali tržne zelenjadnice. Največji delež površine je bil posejan s solato (zgodnjo, poletno, jesensko); obrodila je za skoraj petino slabše kot leto pred tem (12,9 t/ha).
Skupno so pridelali skoraj 90.700 ton zelenjadnic, od tega je bilo skoraj 59.500 ton namenjenih za trg. Skupni pridelek je bil za petino lažji kot leto prej.
Tabele z najnovejšimi končnimi podatki za leto 2022 so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Pšenica, najpomembnejše krušno žito, je bila lani posejana na nekoliko večji površini, a to ni pomenilo večjega skupnega pridelka, ta je bil podoben lanskemu. Povprečni pridelek pšenice je bil za 6 % manjši kot leto prej in za enak odstotek večji od povprečja zadnjih desetih let. Poželi so 5,5 tone pšeničnega zrnja na hektar (t/ha), skupno skoraj 150.000 ton.
Poletna suša je vplivala tudi na pridelke krmnih žit, ti so bili v primerjavi z letom prej prav tako manjši. Najslabše je obrodila koruza za zrnje – 6,7 t/ha oz. na letni ravni za skoraj 30 % manj. To je bil drugi najmanjši pridelek v zadnjih desetih letih.
Skupni pridelek pšenice in ječmena, Slovenija
Najbolje obrodil zgodnji krompir
Krompir so pridelovali na skoraj 2.900 hektarjih slovenskih njiv. 92 % vse površine je bilo namenjene poznemu krompirju. Pridelali so ga v povprečju 20,4 t/ha oz. za 15 % manj kot leto prej. Bolje je obrodil zgodnji krompir – povprečni pridelek 18 t/ha je primerljiv z letom 2021.
Za večino industrijskih rastlin prejšnje leto manj ugodno
Površina, posejana z bučami za olje, se je lani zmanjšala za skoraj 20 %, za toliko je bil lažji tudi skupni pridelek – znašal je skoraj 2.000 ton. S poletno sušo so se nekoliko bolje spoprijemali hmeljarji. Povprečni pridelek hmelja je bil primerljiv z letom prej – 1,4 t/ha, a je bilo to še vedno za 8 % manj od povprečja zadnjih desetih let.
Površina s sojo se je ponovno povečala, in sicer za skoraj četrtino. Znašala je nekaj več kot 2.300 hektarjev, na njej pa so pridelali več kot 5.300 ton sojinega zrnja.
Skupni pridelek hmelja, Slovenija
Zelene krme z njiv ter sena iz trajnih travnikov in pašnikov manj
Na podobnih površinah kot leto pred tem so poželi za četrtino manj silažne koruze – skupni pridelek je tehtal okoli 942.500 ton. Povprečni pridelek 31,8 t/ha je bil skoraj za 30 % manjši od povprečnega pridelka zadnjih desetih let in drugi najmanjši v tem obdobju.
Zaradi poletne suše je bil za četrtino manjši tudi pridelek detelje in lucerne. Znašal je 4,5 t/ha in je bil najmanjši v zadnjih desetih letih. Povprečni pridelek sena s trajnega travinja in pašnikov je obsegal 3,9 t/ha. To je bilo za skoraj 30 % manj kot leto prej in za prav toliko manj od desetletnega povprečja.
Povprečni pridelek silažne koruze, Slovenija
Sadna letina 2022 boljša od prejšnje
Intenzivni nasadi jablan pokrivajo največji delež vseh intenzivnih sadovnjakov v Sloveniji – več kot 2.000 hektarjev. Jabolka so obrodila dobro – s 24,1 t/ha je bil pridelek primerljiv z desetletnim povprečjem. V primerjavi s slabšo letino v 2021 so sadjarji pridelali dvakratnik takratnega pridelka jabolk – skoraj 49.000 ton. Površina oljčnikov se povečuje od leta 2012, lani se je povečala za 5 %. Na skoraj 1.600 hektarjih so pridelali okoli 2.500 ton oljk, kar je bilo 1,6 t/ha in primerljivo s povprečjem zadnjih desetih let. Breskve in nektarine v intenzivnih sadovnjakih so obrodile slabše – 8,5 t/ha je šestkratnik zelo slabega pridelka v letu pred tem, a za tretjino manj od povprečja v zadnjem desetletnem obdobju.
Večina sadnih vrst v ekstenzivnih sadovnjakih je obrodila bolje od povprečnih pridelkov zadnjih desetih let. Z ene jablane so pobrali povprečno 41 kilogramov jabolk oz. za četrtino več od desetletnega povprečja.
V vinogradih primerljivo z letom prej
Površina vinogradov se od leta 2017 zmanjšuje. Na skoraj 70 % vseh površin so pridelovali bele sorte grozdja. Povprečni pridelek 5,7 t/ha je bil za več kot 10 % manjši od povprečja v zadnjem desetletnem obdobju. Rdeče sorte so obrodile za več kot 10 % bolje kot leto prej (5,6 t/ha) in za 10 % manj od povprečja zadnjih desetih let.
Pridelek belega in rdečega grozdja, Slovenija
Povprečni pridelki zelenjadnic manjši
Skupna pridelovalna površina zelenjadnic je v letu 2022 znašala skoraj 6.100 hektarjev, kar je primerljivo z letom prej. Na več kot polovici teh površin (52 %) so pridelovali tržne zelenjadnice. Največji delež površine je bil posejan s solato (zgodnjo, poletno, jesensko); obrodila je za skoraj petino slabše kot leto pred tem (12,9 t/ha).
Skupno so pridelali skoraj 90.700 ton zelenjadnic, od tega je bilo skoraj 59.500 ton namenjenih za trg. Skupni pridelek je bil za petino lažji kot leto prej.
Tabele z najnovejšimi končnimi podatki za leto 2022 so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Površina kmetijskih zemljišč v uporabi glede na rabo, Slovenija
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. 2) Vključeni so tudi skupni pašniki; površina skupnih pašnikov je 8.167 ha. |
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.