Odpadna hrana, 2021
Zavrgli nekaj manj odpadne hrane kot leto prej
Prebivalec Slovenije je zavrgel povprečno 68 kg hrane. V proizvodnji hrane in gospodinjstvih je nastalo več odpadne hrane, v trgovini z živili ter gostinstvu in strežbi hrane pa manj. Največ odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah.
Manj odpadne hrane nastalo v trgovini z živili ter v gostinstvu in strežbi hrane
V letu 2021 se je zavrglo 143.254 ton hrane, kar je 0,2 % manj kot leto prej. Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni SURS-a znižal za 2 odstotni točki, in sicer s 40 % na 38 %.
Največ (53 %) odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 28 % vse odpadne hrane, v trgovini z živili 10 %, najmanj (9 %) pa so je zavrgli v dejavnosti proizvodnja hrane.
V primerjavi z letom prej je manj odpadne hrane nastalo v trgovini z živili (za 5 %) ter v gostinstvu in strežbi hrane (za 6 %), več pa v proizvodnji hrane (za 24 %) ter v gospodinjstvih (za 1 %).
Količine predelane odpadne hrane v kompostarnah večje
Največ odpadne hrane (43 %) se je predelalo anaerobno v bioplinarnah, s 34 % je sledila aerobna predelava v kompostarnah, 19 % odpadne hrane se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO), preostanek (4 % celotne količine) pa je bil obdelan po drugih načinih obdelave (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).
Količina kompostirane odpadne hrane je bila za 7 % večja kot v 2020, medtem ko se je količina v bioplinarnah predelane odpadne hrane za skoraj 9 % zmanjšala zaradi določenih sanacij v bioplinarnah. Manjša je bila tudi količina odpadne hrane, ki je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana, in sicer za nekaj manj kot 1 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
V letu 2021 se je zavrglo 143.254 ton hrane, kar je 0,2 % manj kot leto prej. Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni SURS-a znižal za 2 odstotni točki, in sicer s 40 % na 38 %.
Največ (53 %) odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 28 % vse odpadne hrane, v trgovini z živili 10 %, najmanj (9 %) pa so je zavrgli v dejavnosti proizvodnja hrane.
V primerjavi z letom prej je manj odpadne hrane nastalo v trgovini z živili (za 5 %) ter v gostinstvu in strežbi hrane (za 6 %), več pa v proizvodnji hrane (za 24 %) ter v gospodinjstvih (za 1 %).
Količine predelane odpadne hrane v kompostarnah večje
Največ odpadne hrane (43 %) se je predelalo anaerobno v bioplinarnah, s 34 % je sledila aerobna predelava v kompostarnah, 19 % odpadne hrane se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO), preostanek (4 % celotne količine) pa je bil obdelan po drugih načinih obdelave (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).
Količina kompostirane odpadne hrane je bila za 7 % večja kot v 2020, medtem ko se je količina v bioplinarnah predelane odpadne hrane za skoraj 9 % zmanjšala zaradi določenih sanacij v bioplinarnah. Manjša je bila tudi količina odpadne hrane, ki je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana, in sicer za nekaj manj kot 1 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Nastale količine odpadne hrane po izvoru, Slovenija, 2021
Obdelane količine odpadne hrane po postopkih obdelave, Slovenija, 2021
Odpadna hrana, Slovenija
|
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.