Rastlinska pridelava, 2021

Letina strnih žit odlična, povprečni pridelek koruze za zrnje nekoliko manjši kot leto prej, vendar še vedno dober

Pri večini strnih žit je bila letina v 2021 odlična. Pridelali smo okoli 154.500 ton pšenice in pire, kar je za 2 % manj kot leto prej, vendar sta bili tudi posejani na za 2 % manjši površini. Pšenica je v povprečju obrodila 5,8 tone na hektar (v nadaljevanju: t/ha), kar je za 14 % večji hektarski donos v primerjavi s povprečjem zadnjih 10 let. Piro smo pridelovali na več kot 700 hektarjih, kjer smo pridelali okoli 1.800 ton pirinega zrnja. Povprečni pridelek pire je bil podoben pridelku v 2020 (2,6 t/ha). Rž in soržica (mešana setev rži in pšenice) sta bili znova posejani na manjši površini. Pridelovali smo ju na 640 hektarjih njiv, kar je bila za 24 % manjša površina kot leto prej, tudi obrodili sta za 2 % slabše (4,0 t/ha).

Letino krmnih žit prav tako ocenjujemo kot dobro. Povprečni pridelki so bili nekoliko manjši, vendar še vedno visoko nad povprečjem hektarskih donosov zadnjih 10 let. Koruza za zrnje je bila posejana na nekoliko večji površini (za 4 %), vendar je obrodila nekoliko slabše v primerjavi z izjemno letino v 2020 (za 13 % slabše). Skupno smo tako pridelali skoraj 389.000 ton koruznega zrnja; s povprečnim pridelkom 9,4 t/ha je bila ta letina za 10 % večja v primerjavi s povprečjem zadnjih 10 let.
Trend povečevanja površin, posejanih z ječmenom, ki ga je bilo zaznati v zadnjih petih letih, se je nekoliko umiril. V 2021 je bila površina nekoliko manjša (za 2 %). Ječmen je bil posejan na skoraj 21.900 hektarjih in je obrodil izvrstno, pridelali smo ga več kot 119.000 ton ali 5,4 t/ha.
Letini tritikale in ovsa sta bili odlični, podobno kot v 2020. Tritikalo smo pridelovali na za 8 % manjši površini. S hektarskim donosom 5,1 tone je obrodila za 13 % bolje od povprečja zadnjih 10 let. Oves smo posejali na skoraj 1.200 hektarjih in pridelali 4.120 ton ovsenega zrnja.

Suhe stročnice posejane na nekoliko večji površini, toda obrodile nekoliko manj

Na približno enako veliki površini kot leto prej smo pridelali okoli 900 ton krmnega graha, kar je na letni ravni za 5 % manj. Povprečni pridelek je znašal 2,6 tone, kar je za 2 % več v primerjavi s povprečjem zadnjih 10 let. Slabše je obrodil tudi fižol za zrnje, saj se je povprečni hektarski pridelek na letni ravni zmanjšal za 19 % in je znašal 1,7 t/ha. Druge stročnice (krmni bob, mešanice stročnic in žit ter čičeriko) smo pridelovali na 16 hektarjih, s katerih smo pospravili 31 ton suhega zrnja.

Krompir slabo obrodil

Leto 2021 za pridelavo krompirja ni bilo ugodno. Slabše kot leto prej in tudi v primerjavi z 10-letnim povprečjem so obrodile vse skupine krompirja. Več kot 90 % celotne površine, namenjene gojenju krompirja, je pokrival pozni krompir (okoli 2.500 hektarjev). Povprečni pridelek poznega krompirja je znašal 23,9 t/ha, kar je za 23 % manj kot leto prej in 9 % manj od povprečja desetih let. Na nekaj manj kot 200 hektarjih pa so pridelovalci pridelovali zgodnji krompir. Ta je prav tako obrodil slabše, na hektarju smo ga v povprečju pridelali 18,4 tone, kar je za 15 % manj kot v 2020.

Oljnic manj kljub približno enaki površini (skoraj 10.000 hektarjev)

Površina, posejana z oljnicami, našimi prevladujočimi industrijskimi poljščinami, je znašala skoraj 9.900 hektarjev, kar je bilo približno enako kot leto prej. Na skoraj polovici te površine smo gojili buče za olje. Pridelali smo okoli 2.500 ton suhega bučnega semena, kar je za 10 % manj kot v 2020.
Oljno ogrščico smo pridelovali na za 15 % manjši površini. Skupni pridelek je bil zato za 19 % manjši; tehtal je okoli 6.900 ton.
Površina, posejana s sojo, se je znova povečala (za 16 %), skupni pridelek pa je bil zaradi nekoliko slabše letine lažji za 4 %, tehtal je nekaj več kot 4.800 ton. Na hektar smo pridelali 2,5 tone soje, kar je 19 % manj kot leto prej.

Površina hmeljišč se je povečala za 3 % in je znašala več kot 1.500 hektarjev

Vendar pa smo predvsem zaradi spomladanske pozebe pridelali za 20 % manj hmeljnih storžkov, skupaj nekaj manj kot 2.200 ton. Povprečni pridelek je tako znašal 1,4 t/ha, kar je za 22 % manj kot v 2020 in za 10 % manj v primerjavi s povprečjem zadnjih 10 let.

Silažne koruze in suhega sena z njivskih površin manj

Silažne koruze smo posejali nekoliko manj kot leto prej in tudi obrodila je nekoliko slabše. Na 92 % (skoraj 27.200 hektarjih) skupne površine, namenjene gojenju koruze, smo koruzo pridelovali kot glavni posevek. V povprečju je silažna koruza, posejana kot glavni posevek, obrodila 44,7 t/ha, kar je podobno povprečju zadnjih 10 let. Tudi pri drugih rastlinah za krmo z njiv smo izmerili slabše donose kot leto prej. Detelje in lucerno smo posejali na več kot 8.000 hektarjih, s katerih smo pridelali okoli 48.000 ton suhega sena. Za 5 % se je povečala površina za pridelavo trav, travnih mešanic, travno – deteljnih in deteljno – travnih mešanic. V primerjavi z letom 2020, ki je bilo za pridelavo krme izredno ugodno, so obrodile za 10 % manj (6,5 t/ha), vendar za 2 % več od povprečja zadnjih 10 let.
Skupni pridelek sena, pridelanega na trajnih travnikih in pašnikih, je bil dober. Povprečni pridelek na hektar je bil 5,5 tone ali za 10 % manjši kot v prejšnjem letu in primerljiv s povprečjem v zadnjem desetletju. Skupno smo pospravili več kot 1,5 milijona ton tega sena.

Zelenjavi namenjenih manj površin

Zelenjavi je bilo namenjeno okoli 6.200 hektarjev pridelovalnih površin, kar je za 10 % manj kot leto prej. Skupno smo pridelali nekaj manj kot 115.000 ton zelenjave, od tega je bilo skoraj 70 % celotnega pridelka (skoraj 78.000 ton) namenjenega za trg.

Letino pri sadju in oljkah krojile spomladanska pozeba, poletna suša in toča

V intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih je bila letina majhna. Skupni pridelek češenj je bil v intenzivnih sadovnjakih izredno skromen in je znašal manj kot desetino pridelka v 2020. Tudi v primerjavi z 10-letnim povprečjem je bil skupni pridelek slabši, in sicer za 85 %. V ekstenzivnih sadovnjakih so nabrali za nekaj manj kot petino pridelka češenj v 2020. Pridelovalci marelic so v intenzivnih sadovnjakih nabrali 64 ton tega zgodnjega sadja, kar predstavlja nekaj več kot desetino lanskega pridelka marelic. Povprečni pridelek marelic v teh sadovnjakih je bil 0,7 tone na hektar; to je v primerjavi z letom prej za skoraj 90 % manj.

Tudi tri pomembnejše pozne sadne vrste (jabolka, hruške, breskve in nektarine) so tako v intenzivnih kot ekstenzivnih sadovnjakih obrodile veliko slabše. Sadjarji so tako iz intenzivnih sadovnjakov pospravili za 63 % manj jabolk od povprečja zadnjih 10 let. Povprečni hektarski pridelek jabolk v teh sadovnjakih je tehtal 11 ton, kar je za 57 % manj od 10-letnega povprečja in drugi najmanjši hektarski pridelek v zadnjih 20 letih.
V intenzivnih nasadih so sadjarji obrali okoli 1.200 ton hrušk, kar je bilo 36 % povprečja zadnjih 10 letih. Hektarski donos je znašal 5,1 tone, kar je pomenilo najslabši pridelek v zadnjih 20 letih. Povprečni pridelek breskev in nektarin (1,4 t/ha) je bil za 90 % manjši od povprečja zadnjih 10 let.

Od drugih stebelnih sadnih vrst so slabo obrodili tudi orehi; količinski pridelek je bil v intenzivnih sadovnjakih za 40 %, v ekstenzivnih pa za skoraj 70 % manjši v primerjavi z 2020. Povprečni pridelek orehov v intenzivnih sadovnjakih je tehtal 1,1 t/ha, kar je za polovico manj od 10-letnega povprečja.

Leto 2021 je bilo manj ugodno tudi za pridelek jagod; povprečni pridelek na hektar (13 ton) je bil za četrtino manjši od povprečja zadnjih 10 let.

Oljke smo gojili na nekoliko (za 5 %) večji površini kot leto prej. Kljub temu je bil skupni pridelek za 70 % lažji. Povprečni pridelek je bil 0,6 t/ha ali za 64 % manj od 10-letnega povprečja.

Manj tudi grozdja

Skupni pridelek grozdja je tehtal okrog 84.000 ton in je bil za petino manjši od letine v 2020, ki je veljala za dobro. Povprečni pridelek je bil 5,7 t/ha ali za več kot desetino manjši od 10-letnega povprečja. Bele sorte grozdja so obrodile nekoliko bolje od rdečih, v povprečju 5,9 t/ha, kar je za 16 % manj kot v 2020.

Tabele z najnovejšimi končnimi podatki za leto 2021 so na voljo v podatkovni bazi SiStat. Hkrati objavljamo končne podatke Rastlinske pridelave za leto 2020.