Življenjski pogoji, 2021

Stanovanjske razmere gospodinjstev boljše

Da je bilo njihovo stanovanje v 2021 v dobrem stanju – kar pomeni, da niso zaznali težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali tal –, je navedlo 81 % gospodinjstev. V letu pred tem je bilo takih manj (78 %). 98 % gospodinjstev je menilo, da imajo primerno ogrevano stanovanje, 85 % pa, da imajo v poletnem času dovolj hladno. 37 % jih je imelo v svojem stanovanju klimatsko napravo.

Delež gospodinjstev, ki s svojimi dohodki brez težav preživijo mesec, večji

Pomemben vidik kakovosti bivanja je tudi to, kako ljudje subjektivno dojemajo svoj finančni položaj. V 2021 je s svojimi dohodki mesec preživelo brez težav (lahko oz. zelo lahko) 29 % gospodinjstev, kar je za 9 odstotnih točk več kot v letu pred tem. Na drugi strani pa se je za 7 odstotnih točk (z 20 na 13) znižal odstotek tistih gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki shajala s težavo (težko oz. zelo težko). Z manjšimi težavami je mesec preživelo 26 % gospodinjstev, 32 % pa dokaj lahko.



Število resno materialno in socialno prikrajšanih oseb nižje

Stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti je bila 1,6-odstotna ali glede na prejšnje leto za 1 odstotno točko nižja. To pomeni, da je v 2021 živelo v materialno in socialno prikrajšanih gospodinjstvih približno 33.000 oseb (20.000 manj kot v prejšnjem letu). Gospodinjstva, v katerih so živele te osebe, so bila zaradi omejenih finančnih virov prikrajšana za vsaj sedem od naslednjih trinajstih elementov, na podlagi katerih se izračuna stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti:
1) redno plačilo najemnine ali hipoteke, stanovanjskih stroškov, odplačevanje kreditov,
2) primerno ogrevano stanovanje,
3) poravnava nepričakovanih izdatkov v višini mesečnega praga tveganja revščine, tj. 700 EUR,
4) mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan,
5) enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva,
6) osebni avtomobil,
7) zamenjava obrabljenega ali poškodovanega pohištva,
8) zamenjava ponošenih oblačil z novimi,
9) vsaj dva para primernih čevljev za različne vremenske pogoje,
10) druženje s prijatelji/sorodniki ob pijači/obroku vsaj enkrat na mesec,
11) redno udeleževanje plačljivih prostočasnih aktivnosti,
12) vsakotedenska poraba manjšega zneska denarja zase,
13) dostop do interneta od doma.

Med glavne razloge za znižanje resne materialne in socialne prikrajšanosti spadajo: večje število gospodinjstev, v katerih bi si lahko vsi člani privoščili počitnice, na kar so vplivali tudi turistični boni; več gospodinjstev bi si lahko privoščilo nepričakovane izdatke, kar bi lahko pripisali večjim prihrankom gospodinjstev zaradi zaprtja trgovin in drugih ukrepov, povezanih s covidom-19; manjše število oseb se zaradi finančnih razlogov ni udeleževalo plačljivih prostočasnih aktivnosti in se družilo s prijatelji/sorodniki, ker so osebe najverjetneje subjektivno večji pomen pripisovale omejitvenim ukrepom zaradi covida-19 kot finančnim omejitvam.



Pri plačevanju finančnih obveznosti zamujal približno enak delež gospodinjstev

Plačevanje mesečnih stanovanjskih stroškov (ti vključujejo tudi morebitno najemnino ali odplačila hipotekarnih posojil) je bilo v 2021 veliko breme za 21 % gospodinjstev, kar je za 6 odstotnih točk manj kot leto prej. Na letni ravni se je zvišal odstotek gospodinjstev, ki jim plačilo stanovanjskih stroškov sploh ni bilo breme, in sicer s 14 % na 19 %.

Stanovanjske stroške, morebitno najemnino ali hipotekarni kredit, druge potrošniške kredite ali nakupe na obroke je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem zaradi finančne stiske vsaj enkrat plačalo z zamudo 8 % gospodinjstev; to je za 2 odstotni točki manj kot leto prej in za 12 odstotnih točk manj kot v 2014, ko je s plačili zamujal do zdaj največji delež gospodinjstev.

Najemnino za stanovanje je vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem plačalo z zamudo 12 % najemnikov stanovanj, kar je bil enak delež kot v letu pred tem.

Na druženje in prostočasne aktivnosti vplivali epidemija covida-19 in z njim povezani ukrepi

S prijatelji/sorodniki se je ob pijači ali kosilu/večerji družilo 68 % oseb, starih 16 ali več let, kar je za 25 odstotnih točk manj kot v 2019 (93 %), ko se še nismo soočali s koronavirusno krizo. 2 % si jih tega iz finančnih razlogov nista mogla privoščiti, 27 % oseb se ni družilo zaradi covida-19 in z njim povezanih ukrepov, 3 % oseb pa zaradi drugih razlogov.

Plačljivih prostočasnih aktivnosti, za katere je treba odšteti nekaj denarja, se je redno udeleževalo 39 % oseb, starih 16 ali več let, kar je za 16 odstotnih točk manj kot v predkoronskem letu 2019. 8 % oseb si tovrstnih aktivnosti ni moglo privoščiti iz finančnih razlogov, 19 % se jih ni udeleževalo zaradi covida-19 in z njim povezanih ukrepov, 34 % pa zaradi drugih razlogov.

Pri več kot polovici oseb epidemija covida-19 ni imela vpliva na njihovo duševno zdravje

Osebe so za obdobje zadnjih 12 mesecev pred anketiranjem tudi ocenjevale, kako je zdravstvena kriza, povezana s covidom-19, vplivala na njihovo duševno zdravje. Največ, 53 % oseb, starih 16 ali več let, je menilo, da koronavirusna kriza ni imela nobenega vpliva na njihovo duševno zdravje, 43 % oseb je izrazilo, da je nanje vplivala negativno, 4 % oseb pa, da je imela pozitiven vpliv na njihovo duševno zdravje.

Šolanje na daljavo dostopno večini otrok

Otroci iz 91 % gospodinjstev so v času zaprtja šol zaradi epidemije covida-19 (v obdobju 12 mesecev pred anketiranjem v 2021) imeli na voljo vse potrebno za šolanje na daljavo: računalnik ali mobilno napravo ter ustrezno/primerno internetno povezavo. V 2 % gospodinjstev so imeli težave zaradi slabe internetne povezave ali te niso imeli, enak delež (2 %) gospodinjstev ni imel dovolj računalnikov ali mobilnih naprav za vse otroke, preostalih 5 % gospodinjstev pa je navedlo druge razloge za težave pri šolanju na daljavo.