Delovne migracije, Slovenija, 2018

Število delovnih mest v občini Trzin trikrat preseglo število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini

Konec leta 2018 je vsaka druga delovno aktivna oseba odhajala na delo v drugo občino. S tokovi delovnih migracij je bila številčno najbolj obremenjena občina Ljubljana, najvišji indeks delovnih migracij pa je imela občina Trzin.

  • 21.3.2019
  • |
  • končni podatki

Vsaka druga delovno aktivna oseba odhaja na delo v drugo občino

Ob koncu leta 2018 je bilo v Sloveniji nekaj manj kot 864.400 delovno aktivnih oseb (pri čemer kmetje niso bili upoštevani) ali 3,4 % več kot konec leta 2017 (kar je okoli 28.500 delovno aktivnih oseb več). Več kot polovica delovno aktivnih oseb (52,9 % ali 457.000) odhaja na delo v drugo občino. Od konca leta 2017 se je delež delovnih migrantov povečal za 4,4 %, kar je za odstotno točko več, kot se je povečalo skupno število delovno aktivnih oseb. Delovni migranti so bili na vseh prostorskih ravneh v večjem odstotku moški kot ženske.

Zaposlitev v občinah prebivališč je čedalje manj

Delež delovno aktivnih oseb, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, je iz leta v leto manj. Ob koncu leta 2018 jih je bilo približno 407.500 ali 47,1 %. Od konca leta 2017 se je ta delež zmanjšal za 0,6 odstotne točke, v zadnjih treh letih pa za 1,5 odstotne točke.
Primerjava po spolu pokaže, da je bilo med vsemi delovno aktivnimi ženskami 47,5 % (ali nekaj več kot 186.500) takih, ki so imele prebivališče in delo v isti občini, med delovno aktivnimi moškimi pa je bilo takih 46,8 % (ali nekaj več kot 221.000).
Na območju iste občine je imelo prebivališče in tudi delovno mesto največ delovno aktivnih prebivalcev občine Ljubljana (82,3 %), sledili sta občini Novo mesto (73,3 %) in Maribor (70,9 %).

Občina Trzin še naprej prva med »izrazito delovnimi« občinami, druga pa je občina Šempeter - Vrtojba

Med t. i. izrazito delovne občine uvrščamo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % višje od števila delovno aktivnih prebivalcev. Ob koncu leta 2018 je bilo takih občin 16: Trzin, Šempeter - Vrtojba, Nazarje, Ljubljana, Murska Sobota, Kidričevo, Odranci, Gornja Radgona, Zreče, Novo mesto, Maribor, Celje, Ptuj, Lenart, Slovenj Gradec in Velenje. Od konca leta 2017 se je število takih občin zmanjšalo za dve; v to skupino občin se ne uvrščata več občini Idrija in Nova Gorica.
Med temi občinami je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imela trikrat več delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno (ali kako drugače) je prihajalo na delo v to občino skoraj 5.300 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine nekaj več kot 1.200 delovno aktivnih prebivalcev.

Z delovnimi migracijami je številčno najbolj obremenjena občina Ljubljana

Delovne migracije običajno potekajo v obeh smereh: »iz občine« (delovno aktivni prebivalci določene občine imajo delo zunaj te občine) in »v občino« (v posamezno občino prihajajo na delo delovno aktivne osebe iz drugih občin). Kako močne so te migracije, je odvisno od naseljenosti in števila delovnih mest v posamezni občini.
Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno (ali kako drugače) prihaja na delo nekaj več kot 127.600 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 22.100 njenih delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova delovnih migracij za občino Ljubljana sta tako znašala skoraj 150.000 delovno aktivnih oseb; sledile so občine Maribor (okoli 44.300), Celje (nekaj več kot 27.000) in Kranj (nekaj več kot 25.600).

Osrednjeslovenska statistična regija še naprej edina, ki ima več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev

Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami, saj zavzemajo statistične regije večje teritorialno območje.
Ob koncu leta 2018 je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 169.300 ali 19,6 % delovno aktivnega prebivalstva. Od konca leta 2017 se je delež medregijskih delovnih migrantov povečal za 4 desetinke odstotne točke. Osrednjeslovenska statistična regija je v letu 2018 (in tudi v letu pred tem) imela edina več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev, in sicer za 28,6 %. Zadnja po vrednosti tega podatka je bila zasavska statistična regija; te je imela skoraj 40 % manj delovnih mest, kot je imela delovno aktivnih prebivalcev.
Tudi medregijski delovni migranti so bili v večjem odstotku moški (skoraj 60 %).

Kako številne so delovne migracije med kohezijskima regijama?

Še manj številne kot medregijske so delovne migracije med kohezijskima regijama. V letu 2018 je bilo takih delovnih migrantov nekaj več kot 87.100 ali desetina delovno aktivnega prebivalstva. V zahodni Sloveniji je bilo za 12,2 % več delovnih mest, kot je bilo delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej kohezijski regiji.
Tok delovnih migracij na ravni kohezijskih regij je močnejši v smeri vzhod–zahod; na delo v zahodno Slovenijo prihaja namreč skoraj 64.700 delovno aktivnih prebivalcev iz vzhodne Slovenije, v nasprotni smeri (iz zahodne v vzhodno Slovenijo) pa štirikrat manj (približno 16.100 delovno aktivnih oseb).

Kako zanimiva je Slovenija za tujce dnevne migrante iz sosednjih držav?

Tujci dnevni migranti so osebe, ki so državljani sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške) in delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega nobenega (niti stalnega niti začasnega) prebivališča. Podatki za leto 2018 kažejo, da je bilo v Sloveniji delovno aktivnih nekaj več kot 3.900 tujcev dnevnih migrantov, od tega je bilo kar 79,4 % moških. Glede na leto 2017 se je število tujcev dnevnih delovnih migrantov povečalo za 26 %, še najbolj iz Hrvaške (za približno 900), medtem ko se je število dnevnih migrantov iz sosednje Madžarske nekoliko zmanjšalo (za približno 120). Največ jih je prihajalo iz Hrvaške, okoli 2.550; iz Italije jih je prihajalo nekaj več kot 1.000, iz Madžarske pa okoli 270. Slovenija je z vidika dela še najmanj zanimiva za Avstrijce; lani je dnevno prihajalo k nam na delo le 70 prebivalcev te sosednje države.

 

METODOLOŠKO OPOZORILO
Termin »delovna mesta« pomeni v tem raziskovanju število delovno aktivnih oseb glede na kraj dela, in ne dejanskega števila delovnih mest v določeni teritorialni enoti.
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.