Slovenske občine so večinoma »bivalne«

Mobilnost prebivalcev je v veliki meri posledica zaposlitve ali njenega iskanja. Takšne vrste mobilnosti obravnavamo kot delovne migracije oz. delovne selitve med občino prebivališča in občino delovnega mesta. Te so odvisne od stopnje družbene in gospodarske razvitosti, načina oz. gostote poselitve, razporejenosti zaposlitvenih središč in navsezadnje tudi od prometne povezanosti med posameznimi kraji. Ali je posamezna občina bolj »delovna« ali bolj »bivalna«, nam pove indeks delovne migracije. To je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev glede na občino delovnega mesta in številom delovno aktivnih prebivalcev, ki imajo prebivališče v tej občini pomnoženo s 100.

Delovno aktivnih oseb z delovnim mestom v občini prebivališča je iz leta v leto manj. Ob koncu 2023 jih je bilo 411.132 ali približno 45 %. Med t. i. izrazito delovne občine uvrščamo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % večje od števila delovno aktivnih prebivalcev. Takih občin je bilo 19, med njimi pa je še posebno izstopala občina Trzin. Imela je približno triinpolkrat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih s prebivališčem v tej občini. Dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) je prihajalo na delo v to občino okoli 5.600 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz nje odhajalo na delo v druge občine približno 1.350 delovno aktivnih prebivalcev. Zelo visoke indekse delovne migracije, z vrednostjo nad 150 (tj. za več kot 50 % več delovno aktivnih z delovnim mestom v tej občini kot delovno aktivnih prebivalcev te občine), je imelo 6 občin: Trzin, Šempeter - Vrtojba, Nazarje, Ljubljana, Murska Sobota.

Med t. i. bivalne občine uvrščamo tiste z indeksom delovne migracije pod 96. Leta 2023 je bilo takih občin 173 (82 %). Izrazito bivalne občine pa so tiste, v katerih je delež delovnih mest pod 36 % glede na število delovno aktivnih prebivalcev, kar pomeni, da imajo izrazit primanjkljaj delovnih mest. Ob koncu 2023 je bilo takih občin 30, ena manj kot v letu pred tem. V to kategorijo spadajo predvsem manjše občine, pri katerih nobena nima več kot 3.000 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa imajo manj kot 1.000. Najnižji indeks delovne migracije je imela občina Sveti Tomaž (14,9, edina z indeksom pod 20), sledile so Žetale, Kobilje in Ribnica na Pohorju.

Ob koncu leta 2023 je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 206.500 ali 22 % delovno aktivnega prebivalstva. Na ravni statističnih regij je med izrazito »delovnimi« le osrednjeslovenska. Indeks delovnih migracij v njej je znašal 133, kar pomeni, da je imela za tretjino več delovno aktivnih z delovnim mestom v tej regiji kot delovno aktivnih prebivalcev te regije ter s tem presežek delovnih mest. V preostalih statističnih regijah je bilo razmerje obrnjeno. Zasavska pa je imela največji delež delovnih migrantov in je tako spadala med pretežno »bivalne« regije; v njej je bilo delovno aktivnih z delovnim mestom v tej regiji za 39 % manj kot delovno aktivnih prebivalcev te regije.