Slovenske občine so večinoma »bivalne«

Mobilnost prebivalcev je v veliki meri posledica njihove zaposlitve ali iskanja zaposlitve. Takšne migracije obravnavamo kot delovne migracije oz. delovne selitve. Te so odvisne od stopnje družbene in gospodarske razvitosti, od načina oz. gostote poselitve, od razporejenosti zaposlitvenih središč in navsezadnje tudi od prometne povezanosti med posameznimi kraji. Ali je posamezna občina bolj »delovna« ali bolj »bivalna«, nam pove indeks delovne migracije. To je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev v občini delovnega mesta (oz. v občini zaposlitve) in številom delovno aktivnih prebivalcev v občini prebivališča, pomnoženo s 100. Kazalnik za občino povezuje število delovnih mest s številom zaposlenih oseb glede na prebivališče.

Delovno aktivnih oseb, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, je iz leta v leto manj. Ob koncu leta 2019 jih je bilo približno 413.300 ali 47 %. Med t. i. izrazito delovne občine uvrščamo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % višje od števila delovno aktivnih prebivalcev. Ob koncu leta 2019 je bilo takih občin 18: Trzin, Šempeter - Vrtojba, Nazarje, Odranci, Murska Sobota, Ljubljana, Kidričevo, Gornja Radgona, Novo mesto, Maribor, Zreče, Celje, Ptuj, Lenart, Slovenj Gradec, Komenda, Velenje in Mežica. Med temi občinami je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imela več kot trikrat več delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno (ali kako drugače) je prihajalo na delo v to občino skoraj 5.400 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine nekaj manj kot 1.300 delovno aktivnih prebivalcev. Zelo visoke indekse delovne migracije, z vrednostjo nad 150 (to pomeni več kot 50 % več delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja), je imelo 10 občin.

Med t. i. »bivalne« občine razvrščamo občine z indeksom delovne migracije pod 96. Takih občin je bilo v letu 2019 177 ali 83 % vseh občin. »Izrazito bivalnih« občin, takih z indeksom pod 36, v katerih je bilo torej za 64 % manj delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja, je bilo 35. Najnižje indekse delovne migracije, 20 ali manj, so imele občine Sveti Andraž v Slov. goricah (indeks delovne migracije 19), Hodoš (19), Tabor (18) in Sveti Tomaž (14).

Ob koncu leta 2019 je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 174.700 ali 20 % delovno aktivnega prebivalstva. Na ravni statističnih regij sodi med »izrazito delovne« le osrednjeslovenska. Ob koncu leta 2019 je bilo namreč v tej regiji 24 % več delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja. V obalno-kraški je bilo število delovno aktivnega prebivalstva, ki je delalo v občini prebivališča uravnoteženo s številom delovnih mest. V preostalih statističnih regijah je bilo razmerje obrnjeno. Zasavska statistična regija je po indeksu delovne migracije spadala tedaj med »zmerno bivalne« regije, hkrati pa je bila regija z največjo razliko med delovno aktivnim prebivalstvom po prebivališču in delovno aktivnem prebivalstvu po delovnem mestu (29 %).

Indeks delovne migracije, občine, Slovenija, 2019

Občine z najvišjim indeksom delovne migracije
ImeIndeks
Trzin343,5
Šempeter - Vrtojba214,1
Nazarje196,2
Odranci190,7
Murska Sobota183,9







Občine z najnižjim indeksom delovne migracije
ImeIndeks
Sveti Tomaž13,9
Tabor17,8
Hodoš19,0
Sveti Andraž v Slov. goricah19,3
Žetale20,2