Slovenske občine so večinoma »bivalne«

Mobilnost prebivalcev je v veliki meri posledica njihove zaposlitve ali iskanja zaposlitve. Takšne migracije obravnavamo kot delovne migracije oz. delovne selitve. Te so odvisne od stopnje družbene in gospodarske razvitosti, od načina oz. gostote poselitve, od razporejenosti zaposlitvenih središč in navsezadnje tudi od prometne povezanosti med posameznimi kraji. Ali je posamezna občina bolj »delovna« ali bolj »bivalna«, nam pove indeks delovne migracije. To je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev v občini delovnega mesta (oz. v občini zaposlitve) in številom delovno aktivnih prebivalcev v občini prebivališča, pomnoženo s 100. Kazalnik za občino povezuje število delovnih mest s številom zaposlenih oseb glede na prebivališče.

Delovno aktivnih oseb z delovnim mestom v občini prebivališča je iz leta v leto manj. Ob koncu leta 2021 jih je bilo približno 401.976 ali 45 %. Med t. i. izrazito delovne občine uvrščamo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % večje od števila delovno aktivnih prebivalcev. Ob koncu leta 2021 je bilo takih občin 16: Trzin, Šempeter - Vrtojba, Nazarje, Ljubljana, Murska Sobota, Odranci, Gornja Radgona, Maribor, Novo mesto, Celje, Ptuj, Zreče, Kidričevo, Komenda, Lenart in Slovenj Gradec. Med navedenimi je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imela skoraj 3,5-krat več delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno (ali kako drugače) je prihajalo na delo v to občino skoraj 5.400 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine nekaj več kot 1.200 delovno aktivnih prebivalcev. Zelo visoke indekse delovne migracije, z vrednostjo nad 150 (to pomeni več kot 50 % več delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja), je imelo 7 občin.

Med t. i. bivalne občine razvrščamo tiste z indeksom delovne migracije pod 96. V 2021 je bilo takih občin 176 (83 %). »Izrazito bivalnih« občin, takih z indeksom pod 36, v katerih je bilo torej za 64 % manj delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja, je bilo 30. Najnižji indeks delovne migracije je imela občina Sveti Tomaž (14,2), tudi edina z indeksom pod 20, sledile so Kobilje, Žetale, Ribnica na Pohorju in Trnovska vas.

Ob koncu leta 2021 je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 196.500 ali 22 % delovno aktivnega prebivalstva. Na ravni statističnih regij je med »izrazito delovnimi« le osrednjeslovenska. Ob koncu leta 2021 je indeks delovnih migracij v njej znašal 133, kar pomeni, da je bilo 33 % več delovno aktivnih prebivalcev po regiji delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po regiji prebivališča. Osrednjeslovenska regija je torej imela presežek delovnih mest. V preostalih statističnih regijah je bilo razmerje obrnjeno. Zasavska statistična regija je po indeksu delovne migracije spadala tedaj med »pretežno bivalne« regije; v njej je bilo delovno aktivnih prebivalcev po regiji delovnega mesta za 39 % manj kot delovno aktivnih prebivalcev po občini prebivališča.