V več kot tretjini občin število odseljenih večje od števila priseljenih

Na gibanje števila prebivalcev v državi vplivajo poleg naravnega gibanja tudi meddržavne selitve. Slovenija velja skoraj že več kot 50 let za državo priseljevanja (izjema so bila leta 1991, 1992, 1998, 2010 in 2014). Vse do leta 1993 se je število prebivalcev v Sloveniji povečevalo predvsem zaradi pozitivnega naravnega prirasta, v zadnjih letih pa se je povečevalo predvsem zaradi selitvenega prirasta s tujino. Število v Slovenijo priseljenih oseb je zlasti močno presegalo število oseb, odseljenih iz države, v prvih letih po vstopu Slovenije v Evropsko unijo (v letih 2005–2009). V letu 2010 se je ta trend obrnil, vendar je bil selitveni prirast s tujino že naslednje leto ponovno pozitiven. Število odseljenih oseb je bilo ponovno višje od števila priseljenih v letu 2014. Od leta 2015 naprej pa je število priseljenih višje od števila odseljenih.

Leta 2022 se je v Slovenijo priselilo 35.613 oseb, odselilo iz Slovenije pa se jih je 20.956, kar pomeni, da je bil selitveni prirast s tujino pozitiven (priselilo se je 14.657 prebivalcev več, kot se jih je odselilo); znašal je 7,0 prebivalca na 1.000 prebivalcev.

Pri selitvenem prirastu na ravni občin gre lahko za selitveni prirast med občinami ali za selitveni prirast s tujino; oba skupaj tvorita skupni selitveni prirast. V letu 2022 je bil skupni selitveni prirast negativen v 56 občinah, kar je bilo večinoma posledica negativnega selitvenega prirasta med občinami. Iz teh občin se je torej več prebivalcev odselilo, kot pa se jih je vanje priselilo. Med temi občinami je po višini negativnega selitvenega prirasta (tj. po številu odseljenih na 1.000 prebivalcev) najbolj izstopala občina Kranjska Gora (–252,3). Veliko število notranjih selitev v prejšnjem letu je bilo v veliki meri povezano z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19. V 2020 se je namreč precej prebivalcev odločilo za prijavo začasnega prebivališča v drugi občini. Veljavnost prijave tega prebivališča je potekla dve leti pozneje, torej v 2022, kar statistično šteje kot selitev v občino stalnega prebivališča.

Skupni selitveni prirast je bil leta 2022 pozitiven v 155 slovenskih občinah (v 73 % občin); to pomeni, da se je v te občine več prebivalcev priselilo, kot se jih je iz njih odselilo. Najvišji pozitiven skupni selitveni prirast je imela občina Osilnica (51,5 prebivalca na 1.000 prebivalcev), sledilo pa ji je še 7 občin z več kot 30 prebivalci na 1.000 prebivalcev. V občini Mežica je bilo število priseljenih in odseljenih izenačeno.