V 33 občinah število odseljenih višje od števila priseljenih

Na gibanje števila prebivalcev v državi vplivajo poleg naravnega gibanja tudi meddržavne selitve. Slovenija velja skoraj že več kot 50 let za državo priseljevanja (izjema so bila leta 1991, 1992, 1998, 2010 in 2014). Vse do leta 1993 se je število prebivalcev v Sloveniji povečevalo predvsem zaradi pozitivnega naravnega prirasta, v zadnjih letih pa se je povečevalo predvsem zaradi selitvenega prirasta s tujino. Število v Slovenijo priseljenih oseb je zlasti močno presegalo število oseb, odseljenih iz države, v prvih letih po vstopu Slovenije v Evropsko unijo (v letih 2005–2009). V letu 2010 se je ta trend obrnil, vendar je bil selitveni prirast s tujino že naslednje leto ponovno pozitiven. Število odseljenih oseb je bilo ponovno višje od števila priseljenih v letu 2014. Od leta 2015 naprej pa je število priseljenih višje od števila odseljenih.

V letu 2020 se je v Slovenijo priselilo 36.110 oseb, odselilo iz Slovenije pa se jih je 17.745, kar pomeni, da je bil selitveni prirast s tujino pozitiven (priselilo se je 18.365 več oseb, kot se jih je odselilo); znašal je 8,7 prebivalca na 1.000 prebivalcev.

Pri selitvenem prirastu na ravni občin gre lahko za selitveni prirast med občinami ali za selitveni prirast s tujino; oba skupaj tvorita skupni selitveni prirast. V letu 2020 je bil skupni selitveni prirast negativen v 33 občinah, kar je bilo večinoma posledica negativnega selitvenega prirasta med občinami. Iz teh občin se je torej v letu 2020 več prebivalcev odselilo, kot pa se jih je vanje priselilo. Med temi občinami je po višini negativnega selitvenega prirasta (tj. po številu odseljenih na 1.000 prebivalcev) najbolj izstopala občina Osilnica (–63,4 na 1.000 prebivalcev). Sledile so občine Šentrupert (–23,5 na 1.000 prebivalcev), Nazarje(–12,8 na 1.000 prebivalcev) in Loška dolina(–11,7 na 1.000 prebivalcev).

Skupni selitveni prirast je bil v letu 2020 pozitiven v 177 slovenskih občinah; to pomeni, da se je v te občine več prebivalcev priselilo, kot se jih je iz njih odselilo. Prva po višini pozitivnega skupnega selitvenega prirasta je bila občina Kranjska Gora (402,3 na 1.000 prebivalcev). Sledili sta občini Bohinj (85,4 na 1.000 prebivalcev) in Kostel (75,7 na 1.000 prebivalcev). V dveh občinah je bilo število priseljenih in odseljenih izenačeno (Moravče in Žetale).

Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev, občine, Slovenija, 2020

Občine z največjim selitvenim prirastom na 1.000 prebivalcev
Ime
Kranjska Gora402,3
Bohinj85,4
Kostel75,7
Hodoš/Hodos64,8
Bovec56,4







Občine z najmanjšim selitvenim prirastom na 1.000 prebivalcev
Ime
Osilnica-63,4
Šentrupert-23,5
Nazarje-12,8
Loška dolina-11,7
Straža-10,7