V več kot tretjini občin število odseljenih večje od števila priseljenih

Na gibanje števila prebivalcev v državi vplivajo poleg naravnega gibanja tudi meddržavne selitve. Slovenija velja skoraj že več kot 50 let za državo priseljevanja (izjema so bila leta 1991, 1992, 1998, 2010 in 2014). Vse do leta 1993 se je število prebivalcev v Sloveniji povečevalo predvsem zaradi pozitivnega naravnega prirasta, v zadnjih letih pa se je povečevalo predvsem zaradi selitvenega prirasta s tujino. Število v Slovenijo priseljenih oseb je zlasti močno presegalo število oseb, odseljenih iz države, v prvih letih po vstopu Slovenije v Evropsko unijo (v letih 2005–2009). V letu 2010 se je ta trend obrnil, vendar je bil selitveni prirast s tujino že naslednje leto ponovno pozitiven. Število odseljenih oseb je bilo ponovno višje od števila priseljenih v letu 2014. Od leta 2015 naprej pa je število priseljenih višje od števila odseljenih.

Leta 2021 se je v Slovenijo priselilo 23.624 oseb, odselilo iz Slovenije pa se jih je 21.144, kar pomeni, da je bil selitveni prirast s tujino pozitiven (priselilo se je 2.480 prebivalcev več, kot se jih je odselilo); znašal je 1,2 prebivalca na 1.000 prebivalcev. Selitveni prirast je bil v 2021 najnižji po letu 2017.

Pri selitvenem prirastu na ravni občin gre lahko za selitveni prirast med občinami ali za selitveni prirast s tujino; oba skupaj tvorita skupni selitveni prirast. V letu 2021 je bil skupni selitveni prirast negativen v 80 občinah, kar je bilo večinoma posledica negativnega selitvenega prirasta med občinami. Iz teh občin se je torej v letu 2021 več prebivalcev odselilo, kot pa se jih je vanje priselilo. Med temi občinami sta po višini negativnega selitvenega prirasta (tj. po številu odseljenih na 1.000 prebivalcev) najbolj izstopali občini Rogatec (–21,7) in Šempeter - Vrtojba (–18,5).

Skupni selitveni prirast je bil leta 2021 pozitiven v 128 slovenskih občinah (v 60 % občin); to pomeni, da se je v te občine več prebivalcev priselilo, kot se jih je iz njih odselilo. Najvišji pozitiven skupni selitveni prirast – več kot 40 na 1.000 prebivalcev – so imele občine Gornji Grad, Juršinci in Kranjska Gora. V 4 občinah je bilo število priseljenih in odseljenih izenačeno.