Približno v četrtini občin število odseljenih višje od števila priseljenih

Na gibanje števila prebivalcev v državi vplivajo poleg naravnega gibanja tudi meddržavne selitve. Slovenija velja skoraj že več kot 50 let za državo priseljevanja (izjema so bila leta 1991, 1992, 1998, 2010 in 2014). Vse do leta 1993 se je število prebivalcev v Sloveniji povečevalo predvsem zaradi pozitivnega naravnega prirasta, v zadnjih letih pa se je povečevalo predvsem zaradi selitvenega prirasta s tujino. Število v Slovenijo priseljenih oseb je zlasti močno presegalo število oseb, odseljenih iz države, v prvih letih po vstopu Slovenije v Evropsko unijo (v letih 2005–2009). V letu 2010 se je ta trend obrnil, vendar je bil selitveni prirast s tujino že naslednje leto ponovno pozitiven. Število odseljenih oseb je bilo ponovno višje od števila priseljenih v letu 2014. Od leta 2015 naprej pa je število priseljenih višje od števila odseljenih.

V letu 2019 se je v Slovenijo priselilo 31.319 oseb, odselilo iz Slovenije pa se jih je 15.106, kar pomeni, da je bil selitveni prirast s tujino pozitiven (priselilo se je 16.213 več oseb, kot se jih je odselilo); znašal je 7,8 prebivalca na 1.000 prebivalcev.

Pri selitvenem prirastu na ravni občin gre lahko za selitveni prirast med občinami ali za selitveni prirast s tujino; oba skupaj tvorita skupni selitveni prirast. V letu 2019 je bil skupni selitveni prirast negativen v 49 občinah, kar je bilo večinoma posledica negativnega selitvenega prirasta med občinami. Iz teh občin se je torej v letu 2019 več prebivalcev odselilo, kot pa se jih je vanje priselilo. Med temi občinami je po višini negativnega selitvenega prirasta (tj. po številu odseljenih na 1.000 prebivalcev) najbolj izstopala občina Zavrč (–33,3 na 1.000 prebivalcev). Sledile so občine Osilnica (–32,8 na 1.000 prebivalcev), Dobje (–22,8 na 1.000 prebivalcev) in Središče ob Dravi (–20,5 na 1.000 prebivalcev).

Skupni selitveni prirast je bil v letu 2019 pozitiven v 160 slovenskih občinah; to pomeni, da se je v te občine več prebivalcev priselilo, kot se jih je iz njih odselilo. Prva po višini pozitivnega skupnega selitvenega prirasta je bila občina Škofljica (31,5 na 1.000 prebivalcev). Sledili sta občini Hrpelje – Kozina (29,6 na 1.000 prebivalcev) in Miklavž na Dravskem polju (26,8 na 1.000 prebivalcev). V treh občinah je bilo število priseljenih in odseljenih izenačeno (Sveti Andraž v Slov. goricah, Cankova, Solčava).

Selitveni prirast, občine, Slovenija, 2019

Občine z največjim selitvenim prirastom na 1.000 prebivalcev
Ime
Škofljica31,5
Hrpelje - Kozina29,6
Miklavž na Dravskem polju26,8
Veržej26,4
Starše25,9







Občine z najmanjšim selitvenim prirastom na 1.000 prebivalcev
Ime
Jezersko-18,9
Središče ob Dravi-20,5
Dobje-22,8
Osilnica-32,8
Zavrč-33,3