Naravni prirast pozitiven v četrtini občin

Od sredine prejšnjega stoletja se je razlika med številom živorojenih in številom umrlih v Sloveniji iz leta v leto skoraj neprestano manjšala. Število umrlih je v tem obdobju iz leta v leto nekoliko naraščalo, medtem ko je število živorojenih izrazito upadalo. V letu 1993 je prvič po 2. svetovni vojni več prebivalcev umrlo, kot pa se jih je tisto leto rodilo (prvič je bil izkazan negativni naravni prirast). Sledilo je triletno obdobje majhnega pozitivnega naravnega prirasta, kasneje pa devetletno obdobje negativnega naravnega prirasta. Od leta 2006 do 2016 je bil naravni prirast v Sloveniji znova pozitiven, v zadnjih šestih letih (2017 do 2022) pa spet negativen.

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je v celotni Sloveniji leta 2022 znašal –2,3 (živorojenega otroka).

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil pozitiven v 51 občinah; negativen je bil v 155 občinah, v 6 občinah pa je na 1.000 prebivalcev umrlo enako število prebivalcev, kot se jih je rodilo. Vrednosti naravnega prirasta na 1.000 prebivalcev po občinah so bile zelo različne. Med tistimi, ki so imele pozitivni naravni prirast na 1.000 prebivalcev, sta z najvišjimi vrednostmi izstopali občini Tabor (6,9) in Komenda (5,5), med tistimi z negativnim naravnim prirastom na 1.000 prebivalcev pa občini Gornji Grad (–32,5) in Hodoš (–24,7).

Na ravni regij je bil naravni prirast negativen v vseh regijah; največji je bil v pomurski statistični regiji (–5,5 na 1.000 prebivalcev), najmanjši pa v osrednjeslovenski (–0,3 na 1.000 prebivalcev).