Naravni prirast pozitiven v manj kot polovici občin

Od sredine prejšnjega stoletja se je razlika med številom živorojenih in številom umrlih v Sloveniji iz leta v leto skoraj neprestano manjšala. Število umrlih je v tem obdobju iz leta v leto nekoliko naraščalo, medtem ko je število živorojenih izrazito upadalo. V letu 1993 je prvič po 2. svetovni vojni več prebivalcev umrlo, kot pa se jih je tisto leto rodilo (prvič je bil izkazan negativni naravni prirast). Sledilo je triletno obdobje majhnega pozitivnega naravnega prirasta, kasneje pa devetletno obdobje negativnega naravnega prirasta. Od leta 2006 do 2016 je bil naravni prirast v Sloveniji znova pozitiven, v zadnjih dveh letih (2017, 2018) pa spet negativen.

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je v celi Sloveniji v letu 2018 znašal –0,4 (živorojenega otroka).

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil v letu 2018 pozitiven v 93 občinah; negativen je bil v 113 občinah, v šestih občinah pa je na 1.000 prebivalcev umrlo enako število prebivalcev, kot se jih je rodilo. Vrednosti naravnega prirasta na 1.000 prebivalcev po občinah so bile zelo različne. Med tistimi, ki so imele pozitivni naravni prirast na 1.000 prebivalcev, sta z najvišjimi vrednostmi izstopali občini Sveti Andraž v Slov. goricah (9,4) in Gorenja vas - Poljane (8,8), med tistimi z negativnim naravnim prirastom na 1.000 prebivalcev pa občini Gornji Grad (–20,9) in Hodoš (–16,7).

Na ravni regij je v letu 2018 izkazovala največji naravni prirast osrednjeslovenska statistična regija (1,8 na 1.000 prebivalcev); negativni naravni prirast pa je bil največji v pomurski statistični regiji (–4,0 na 1.000 prebivalcev).

Naravni prirast, občine, Slovenija, 2018

Občine z največjim naravnim prirastom na 1.000 prebivalcev
Ime  
Sveti Andraž v Slov. goricah9,4
Gorenja vas - Poljane8,8
Komenda6,6
Semič6,4
Rogatec6,2







Občine z najmanjšim naravnim prirastom na 1.000 prebivalcev
Ime  
Pesnica-12,0
Radenci-12,6
Kuzma-15,3
Hodoš-16,7
Gornji Grad-20,9