V slovenskih občinah je več starega kot mladega prebivalstva

Za Slovenijo je značilno, da ima od sredine leta 2003 več starega kot mladega prebivalstva. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je sredi leta 2022 znašal 21,3 %; delež prebivalcev, mlajših od 15 let, pa 15,0 %. Indeks staranja prebivalstva, ki opredeljuje številčno razmerje med prebivalci, starimi 65 ali več let, in otroki, starimi manj kot 15 let, je obsegal 141,8. To pomeni, da je bilo med prebivalci na vsakih 100 otrok povprečno več kot 141 oseb, starih najmanj 65 let. Razlike med spoloma so zelo izrazite. Med žensko populacijo je namreč delež starih v primerjavi z mladimi veliko večji kot med moškimi (indeks staranja je sredi leta 2022 znašal za ženske 165,1, za moške pa 119,9).

Občine z najvišjimi indeksi staranja (z vrednostmi nad 300) so bile Osilnica (500,0), Kostel (367,9) in Šalovci (344,3). Indeks staranja nad vrednostjo 200 je v letu 2022 imelo 16 občin; 9 jih spada v pomursko statistično regijo, ki je sicer med statističnimi regijami imela najvišji indeks staranja (188,4). Najnižji indeks staranja sta imeli jugovzhodna Slovenija (122,0) in osrednjeslovenska statistična regija (122,7).

Najugodnejše razmerje med mlajšimi in starejšimi, to pomeni indeks staranja pod 100, je sredi leta 2022 imelo 19 občin. Prva med temi je bila občina Komenda; njen indeks staranja je znašal 75,8, kar pomeni, da je živelo v tej občini na 100 oseb, mlajših od 15 let, več kot 75 oseb, starih 65 let ali več. Indeks staranja z vrednostjo manj kot 80 sta imeli še občini Benedikt in Gorenja vas - Poljane.