V slovenskih občinah je več starega kot mladega prebivalstva

Za Slovenijo je značilno, da ima od sredine leta 2003 več starega kot mladega prebivalstva. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je sredi leta 2021 znašal 20,9 %; delež prebivalcev, mlajših od 15 let, pa 15,1 %. Indeks staranja, to je vrednost, ki izraža razmerje med številom oseb, starih 65 let ali več, in številom oseb, mlajših od 15 let, je obsegal 138,7. To pomeni, da je bilo v državi na 100 oseb, mlajših od 15 let, 139 oseb, starih najmanj 65 let. Razlike med spoloma so zelo izrazite. Med žensko populacijo je namreč delež starih v primerjavi z mladimi veliko večji kot med moškimi (indeks staranja je sredi leta 2021 znašal za ženske 161,9, za moške pa 116,8).

Občine z najvišjimi indeksi staranja (z vrednostmi nad 300) so bile v 2021 Osilnica (491,3), Kostel (360,3) in Šalovci (331,2). Indeks staranja nad vrednostjo 200 je v letu 2021 imelo 12 občin; 8 jih spada v pomursko statistično regijo, ki je sicer med statističnimi regijami imela najvišji indeks staranja (184,0). Najnižji indeks staranja sta imeli jugovzhodna Slovenija (120,2) in osrednjeslovenska statistična regija (120,4).

Najugodnejše razmerje med mlajšimi in starejšimi, to pomeni indeks staranja pod 100, je v letu 2021 imelo 20 občin. Prva med temi je bila občina Komenda; njen indeks staranja je znašal 73,0, kar pomeni, da je živelo v tej občini na 100 oseb, mlajših od 15 let, 73 oseb, starih 65 let ali več. Indeks staranja z vrednostjo 80 ali manj so imele občine Benedikt, Gorenja vas - Poljane in Škocjan.