V gorenjski statistični regiji, ta je po številu prebivalcev četrta največja regija v Sloveniji, je v 2020 živelo 10 % prebivalcev Slovenije. Gostota poseljenosti je bila tukaj nižja od slovenskega povprečja. Ta regija je bila skupaj z osrednjeslovensko druga po deležu prebivalcev, starih 0–14 let; v vsaki jih je bilo po 15,9 %. Poleg tega sta z jugovzhodno Slovenijo v letu 2020 imeli drugi najvišji naravni prirast: v vsaki po –1,5 na 1.000 prebivalcev. Skupni selitveni prirast, ta je bil pozitiven v vseh slovenskih regijah, je bil v tej regiji drugi najvišji med slovenskimi regijami in je znašal 22,0 na 1.000 prebivalcev. Visok selitveni prirast pa je delno mogoče pripisati tudi urejanju administrativnih evidenc. Med prve tri regije se je gorenjska regiji uvrstila tudi po deležu tretjerojenih otrok ali otrok višjega reda – skupaj z jugovzhodno Slovenijo in posavsko statistično regijo. V vsaki od omenjenih treh je ta delež presegel 18 %.
Izobrazbena sestava prebivalstva je bila v gorenjski regiji v 2020 ugodnejša kot v večini drugih regij: delež prebivalcev brez izobrazbe, z nepopolno osnovno šolo ali z največ dokončano osnovno šolo je bil namreč nižji, delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa višji od slovenskega povprečja. Stopnja tveganja revščine je bila tukaj na ravni regij najnižja, 9,2-odstotna. Stopnja tveganja socialne izključenosti pa je bila druga najnižja na ravni regij (11-odstotna). V gorenjski regiji je v 2020 delovalo več kot 20.700 podjetij. V njih je delalo skoraj 79.000 oseb. Povprečna mesečna neto plača je v 2020 v tej regiji znašala 1.172 EUR, kar je bilo za 3 odstotke manj od slovenskega povprečja. BDP na prebivalca te regije je v 2020 znašal 18.893 EUR, kar je bilo prav tako manj od povprečja na ravni Slovenije. Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci te regije, goriške regije ter jugovzhodne Slovenije v povprečju ocenili z oceno 7,6 (na lestvici do 10). To je bila najvišja povprečna ocena na ravni regij.
