Obsega 11,5 % površine Slovenije
Osrednjeslovenska statistična regija je z 2.334 km2 druga največja za jugovzhodno Slovenijo. Leta 2022 je v njej živela približno četrtina prebivalcev Slovenije (26,4 %). Na kvadratni kilometer njene površine je živelo povprečno 239 prebivalcev, s čimer je bila najgosteje poseljena regija.
Izstopa po več demografskih kazalnikih
Povprečna starost tukajšnjih prebivalcev je bila sredi leta 2022 najnižja (42,3 leta) med vsemi regijami. Osrednjeslovenska je imela najvišji naravni prirast (–0,3 na 1.000 prebivalcev), čeprav je bil tudi tukaj negativen. Na 1.000 prebivalcev je umrlo najmanj prebivalcev (9), rodilo pa se jih je skoraj 9 (pred njo sta se uvrstili gorenjska in jugovzhodna Slovenija). Najvišja med regijami sta bila tukaj tudi skupni selitveni prirast (11,5 na 1.000 prebivalcev) ter skupni prirast prebivalstva (11,2 na 1.000 prebivalcev). Osrednjeslovenska regija je imela tudi najvišji indeks feminitete (102,3), kar pomeni, da sta v regiji na 100 moških prebivali 102 ženski. Delež tujih državljanov med prebivalci je bil drugi največji; z 10,0 % se je uvrstila za obalno-kraško, kjer je delež znašal 13,9 %.
Starostna sestava prebivalstva je bila ugodna. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je bil v primerjavi z drugimi regijami najnižji (19,4 %), delež prebivalcev, starih 0–14 let, pa sta imeli skupaj z gorenjsko drugi najvišji (15,8 %). Leta 2022 rojeni dečki v tej regiji lahko pričakujejo, da bo njihovo življenje trajalo povprečno 79,6 leta (največ med regijami), deklice pa 84,2 leta (drugo mesto med regijami).
Po izobrazbeni sestavi prebivalcev je med regijami izstopala: 40,8 % prebivalcev (25–64 let) je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo. Po tem deležu je bila vodilna (8,1 odstotne točke več od povprečja). Poleg tega je imela najmanjši delež prebivalcev s končano največ osnovno šolo (10,0 %). Ta je bil za 6,5 odstotne točke manjši kot v pomurski regiji, kjer je bil delež največji v Sloveniji. Okoli polovica (49,2 %) preostalih prebivalcev je imela srednješolsko izobrazbo, kar je bil prav tako najnižji delež med regijami. V osrednjeslovenski je bilo na 1.000 prebivalcev 37 študentov, kar je bilo največ med regijami. Osrednjeslovenska je imela med regijami najvišji delež otrok, starih 1–5 let, vključenih v vrtce (83,7 %).
Delež živorojenih v zakonski zvezi je bil v tej regiji drugi največji (48,1 %). Ob rojstvu vseh otrok so bile matere v tej regiji najstarejše, stare povprečno 31,7 leta, ob rojstvu prvega otroka pa 30,4 leta. Delež otrok, rojenih materam, starim nad 35 let, je bil tu najvišji (26,8 %), delež otrok, rojenih materam, mlajšim od 25 let, pa najnižji (9,2 %).
Razmere na trgu dela
Po indeksu delovne migracije (132,7) je bila v 2022 osrednjeslovenska statistična regija izrazito delovna regija. Število delovno aktivnih prebivalcev, zaposlenih v tej regiji, je bilo namreč precej večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, ki so v tej regiji prebivali. Osrednjeslovenska regija je torej z zaposlitvenega vidika zelo pomembna tudi za prebivalce drugih regij. V regiji je prebivalo 248.761 delovno aktivnih, 223.114 (ali 89,7 %) pa jih je v njej tudi delalo. Osrednjeslovenska je edina regija s presežkom delovnih mest; vsak dan je v to regijo na delo prihajalo okoli 107.000 dnevnih migrantov, največ iz gorenjske (23.655) in savinjske regije (14.095) ter jugovzhodne Slovenije (13.634). Stopnja delovne aktivnosti je bila z 69,7 % na šestem mestu (Slovenija 68,6 %), stopnja brezposelnosti pa je bila s 3,9 % ravno pod državnim povprečjem (4,0 %).
Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila na ravni regij najvišja; znašala je 1.437 EUR in je bila za 9 % oz. 118 EUR višja od letnega povprečja mesečnih plač v celotni Sloveniji.
Gospodarstvo
Bruto domači proizvod na prebivalca je bil z 39.367 EUR najvišji med regijami in za 45,6 % višji od državnega povprečja. To je bila edina regija, v kateri je bil BDP na prebivalca višji od povprečja v Sloveniji. Osrednjeslovenska regija je ustvarila 38,4 % slovenske bruto dodane vrednosti. Največji delež BDV, 45,3 %, je ustvarila v storitvenih dejavnostih. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v tej regiji drugi najvišji in je znašal 15.656 EUR. Od povprečja na ravni države (15.193 EUR) je bil višji za 3,1 %.
V osrednjeslovenski regiji je delovalo tudi največ podjetij, nekaj več kot 75.400 oziroma okoli tretjina vseh v Sloveniji. Skupaj so zaposlovala nekaj manj kot 390.000 ljudi oziroma vsako povprečno 5,2 osebe, kar je bilo prav tako najvišje povprečje med regijami.
Kakovost življenja v regiji
Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci osrednjeslovenske v povprečju ocenili z drugo najvišjo povprečno oceno na ravni regij, s 7,8 (na lestvici do 10), in se tako uvrstili za gorenjsko regijo (z oceno 7,9). Delež gospodinjstev, kjer si lahko vsi člani gospodinjstva privoščijo enotedenske letne počitnice zunaj doma, je bil v osrednjeslovenski s 87 % najvišji.
Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj drugo najmanjše (548), ti pa so bili povprečno najmlajši med regijami (10,2 leta).
Nastalo največ komunalnih odpadkov
Regija je izstopala tudi po najnižjem deležu odpadne vode, ki je bila pred izpustom iz javnega kanalizacijskega sistema prečiščena (54,3 %), ter po največji količini nastalih komunalnih odpadkov, ki je znašala 549 kilogramov na prebivalca (53 kilogramov več od povprečja v Sloveniji). Od nastalih komunalnih odpadkov je bilo ločeno zbranih 77,0 %, kar je bil drugi najvišji delež med vsemi regijami.
Sestavlja jo 25 občin
Več kot polovica prebivalcev osrednjeslovenske regije (52,9 %) je na sredini leta 2022 živela v občini Ljubljana (293.845). Druga največja po številu prebivalcev je bila občina Domžale s 37.179 prebivalci. Šest občin v regiji je imelo manj kot 5.000 prebivalcev, najmanj občina Horjul s 3.004 prebivalci. Občina Ljubljana je z 275 km2 vodilna v regiji tudi po površini, na ravni države pa tudi po gostoti poseljenosti. S 1.068 prebivalci na km2 je bila najgosteje poseljena občina v Sloveniji; sledila je občina Maribor s 763 prebivalci na km2.
