Obsega 11,5 % površine Slovenije
Osrednjeslovenska statistična regija je z 2.334 km2 druga največja za jugovzhodno Slovenijo. Leta 2021 je v njej živela približno četrtina prebivalcev Slovenije (26 %). Na km2 njene površine je živelo povprečno 238 prebivalcev, s čimer se je uvrstila na prvo mesto po gostoti poseljenosti.
Izstopa po več demografskih kazalnikih
Povprečna starost tukajšnjih prebivalcev je bila sredi leta 2021 najnižja (42,2 leta). Osrednjeslovenska je bila v 2021 regija z najvišjim naravnim prirastom in edina, v kateri je bil ta kazalnik pozitiven. Znašal je 0,1 na 1.000 prebivalcev; rodilo se je 76 prebivalcev več, kot jih je umrlo. Imela je tudi največji delež žensk (50,4 %). Delež živorojenih v zakonski zvezi je bil v tej regiji največji (48,1 %). Starostna sestava prebivalstva je bila ugodna. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je bil v primerjavi z drugimi regijami najnižji (19,1 %), delež prebivalcev, starih 0–14 let, pa je bil tretji največji (15,8 %).
Zelo ugodna je bila tudi izobrazbena sestava: približno tretjina prebivalcev regije (32 %), starejših od 14 let, jih je v 2021 imela višje- ali visokošolsko izobrazbo. Po tem deležu je bila vodilna (7,0 odstotne točke več od povprečja). Po drugi strani je imela najmanjši delež prebivalcev s končano največ osnovno šolo (18,4 %). To je bilo za 11,0 odstotne točke manj od pomurske regije, kjer je bil delež največji.
Osrednjeslovenska regija je med preostalimi izstopala tudi po najvišjem deležu otrok, starih 1–5 let, vključenih v vrtce (84,5 %). Imela je drugi največji delež tujih državljanov med prebivalci; z 9,9 % se je uvrstila za obalno-kraško, kjer je bil ta delež 13,3 %.
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v letu 2021 je bilo za dečke v tej regiji 79,07 leta (največ med regijami), za deklice pa 84,01 leta (četrto mesto med regijami). Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci te, goriške in gorenjske regije v povprečju ocenili z najvišjo povprečno oceno na ravni regij, s 7,8 (na lestvici do 10).
Z zaposlitvenega vidika pomembna tudi za prebivalce drugih regij
Po indeksu delovne migracije (132,8) je bila tedaj osrednjeslovenska statistična regija izrazito delovna regija. Število delovno aktivnih prebivalcev, zaposlenih v tej regiji, je bilo namreč precej večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, ki v tej regiji prebivajo. Osrednjeslovenska regija je torej z zaposlitvenega vidika zelo pomembna tudi za prebivalce drugih regij. V regiji je prebivalo 243.106 delovno aktivnih, 218.082 (ali 89,7 %) pa jih je v njej tudi delalo. Osrednjeslovenska je edina regija s presežkom delovnih mest; vsak dan je v to regijo na delo prihajalo skoraj 105.000 dnevnih migrantov, največ iz gorenjske (24.531) in savinjske regije (13.520) ter jugovzhodne Slovenije (13.195). Stopnja delovne aktivnosti v 2021 je bila s 67,9 % na šestem mestu (Slovenija 66,7 %), stopnja brezposelnosti pa je bila s 4,7 % enaka državnemu povprečju.
Dohodki najvišji
Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila v 2021 na ravni regij najvišja; znašala je 1.383 EUR in je bila za 9 % višja od letnega povprečja mesečnih plač v celotni Sloveniji. Tudi BDP na prebivalca je bil najvišji med regijami (36.426 EUR) in za 47,1 % višji od državnega povprečja; ta regija je ustvarila 38,8 % BDP-ja Slovenije.
V osrednjeslovenski regiji je delovalo tudi največ podjetij, okoli tretjina vseh v Sloveniji; vsako je zaposlovalo povprečno 5,2 osebe, kar je prav tako najvišje povprečje med regijami.
Delež izvoznikov največji
Regija izstopa tudi po nekaterih drugih makroekonomskih kazalnikih. V 2021 je vrednostno izvozila največ, njen izvoz je obsegal več kot tretjino (36 %) vsega izvoženega blaga, uvozila pa je približno polovico (51 %) vsega v Slovenijo uvoženega blaga. Tudi po vrednosti investicij v osnovna sredstva je bila na prvem mestu: vložila je več kot 3 milijarde EUR oz. skoraj polovico vseh državnih investicij v osnovna sredstva.
Nastalo največ komunalnih odpadkov
Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj drugo najmanjše (546), povprečna starost teh avtomobilov pa je bila najnižja (9,9 leta). Regija je izstopala tudi po najnižjem deležu odpadne vode, ki je bila pred izpustom prečiščena (53,4 %), ter po največji količini nastalih komunalnih odpadkov, 576 kilogramov na prebivalca (58 kilogramov več od povprečja v Sloveniji).
Sestavlja jo 25 občin
Več kot polovica prebivalcev osrednjeslovenske regije (52,9 %) je na sredini leta 2021 živela v občini Ljubljana (293.822). Druga največja po številu prebivalcev je bila občina Domžale s 36.792 prebivalci. Manj kot 5.000 prebivalcev je imelo 7 občin te regije, najmanj občina Horjul z 2.997 prebivalci. Občina Ljubljana je z 275 km2 vodilna v regiji tudi po površini, na ravni države pa tudi po gostoti poseljenosti. S 1.068 prebivalci na km2 je bila daleč najgosteje poseljena občina v Sloveniji; sledil je Maribor s 765 prebivalci na km2.