Statistična regija jugovzhodna Slovenija je po površini naša največja regija. Obsega 2.675 km2 in je približno 6-krat večja od zasavske, ki je po površini najmanjša regija v Sloveniji. V 2020 je tukaj živelo 7 % vseh prebivalcev Slovenije. Gostota naseljenosti je bila tretja najnižja: na 1 km2 je prebivalo povprečno 55 prebivalcev. Starostna sestava tukajšnjega prebivalstva je bila ugodnejša kot v večini drugih regij. Povprečna starost prebivalcev v regiji je bila druga najnižja in je znašala nekaj manj kot 43 let. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil tukaj najvišji (16,4-odstoten). Ta regija je imela v 2020 skupaj z gorenjsko drugi najvišji naravni prirast: v vsaki po –1,5 na 1.000 prebivalcev. V 2020 se je v jugovzhodni Sloveniji rodilo 10 otrok na 1.000 prebivalcev, kar je bilo največ med vsemi regijami. Povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok je bila tukaj na ravni regij najnižja (30,3 leta), ob rojstvu prvega otroka pa druga najnižja (28,7 leta). Izobrazbena sestava prebivalstva jugovzhodne Slovenije je bila v primerjavi z drugimi regijami manj ugodna. 26 % prebivalcev te regije, starih 15 ali več let, je imelo namreč končano le največ osnovnošolsko izobrazbo. Ta regija je v 2020 izstopala tudi po najvišjem številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev (3,3).
Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2020 v jugovzhodni Sloveniji 68-odstotna, kar pomeni, da je bilo med delovno sposobnimi prebivalci te regije 68 % delovno aktivnih, tj. zaposlenih in samozaposlenih. Povprečna mesečna neto plača je v 2020 v tej regiji znašala 1.222 EUR in je bila samo v tej in v osrednjeslovenski regiji višja od slovenskega povprečja (v tej za 1 %, v osrednjeslovenski pa za 9 %). Regija je v 2020 dosegla najvišji razpoložljivi dohodek na prebivalca; znašal je 13.547 EUR na prebivalca. BDP na prebivalca je bil tukaj drugi najvišji regionalni BDP v Sloveniji; znašal je 22.388 EUR. Sicer pa je bruto domači proizvod te regije predstavljal 7 % BDP-ja Slovenije. Največji delež bruto dodane vrednosti v tej regiji je ustvarila industrija (54 %). Letna količina komunalnih odpadkov na prebivalca, nastalih v tej regiji, je bila druga najnižja (422 kg na prebivalca, to je 67 kg manj od povprečja v celotni Sloveniji). Manj odpadkov na prebivalca kot v jugovzhodni Sloveniji je nastalo le v koroški regiji, in sicer 21 kg manj.
