Statistična regija jugovzhodna Slovenija je po površini naša največja regija. Obsega 2.675 km2. V 2018 je tukaj živelo 7 % vseh prebivalcev Slovenije. Gostota naseljenosti je bila tukaj tretja najnižja: na kvadratnem kilometru je prebivalo povprečno 54 prebivalcev. Starostna sestava tukajšnjega prebivalstva je bila ugodna; delež 0–14 let starih prebivalcev je bil namreč tukaj najvišji (16,2 %). Ta regija je ena od treh, v katerih je bil naravni prirast v 2018 pozitiven. V tem letu se je tukaj rodilo na 1.000 prebivalcev 11 otrok. Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila tukaj na ravni regij ena najnižjih (28,8 leta). Delež žensk, ki so rodile 4 ali več otrok, je bil v tej regiji najvišji (5,4 %). Manj ugodna je bila izobrazbena sestava tukajšnjega prebivalstva (dokončano višje- ali visokošolsko izobrazbo je imelo tukaj le približno 20 % prebivalcev in prebivalk). Ta regija je v 2018 izstopala še po najvišjem številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev (4,7).
Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2018 v jugovzhodni Sloveniji 67,3-odstotna, tretja najvišja na ravni regij (to pomeni, da je bilo med delovno sposobnimi prebivalci te regije 67,3 % delovno aktivnih, tj. zaposlenih in samozaposlenih). Povprečna mesečna neto plača je bila v 2018 samo v tej regiji (znašala 1.095 EUR) in še v osrednjeslovenski višja od slovenskega povprečja. BDP na prebivalca je bil tukaj tretji najvišji regionalni BDP v Sloveniji (21.630 EUR). Industrija je k regionalni bruto dodani vrednosti prispevala v tej regiji največji delež (52 %). Letna količina komunalnih odpadkov na prebivalca te regije je bila druga najnižja (430 kg). Manj odpadkov na prebivalca je nastalo le v koroški regiji (21 kg manj). Po zadnjih dostopnih podatkih so tukaj pred izpustom iz kanalizacijskega sistema prečisti 94 % odpadnih voda; to je bil bistveno višji delež kot v celotni Sloveniji (73 %).