Obsega 4,8 % površine Slovenije
Posavska statistična regija je z 968 km2 druga najmanjša, vendar je od najmanjše, zasavske regije, dvakrat večja. V njej so na sredini leta 2021 živeli približno 4 % prebivalcev Slovenije, po tem kazalniku je bila četrta najmanjša – za koroško, zasavsko in primorsko-notranjsko. Z 78 prebivalci na km2 je spadala med manj poseljene regije v Sloveniji.
Prebivalci starejši in manj izobraženi od povprečja v Sloveniji
Povprečna starost prebivalcev je bila 44,5 leta. To je bilo 0,7 leta več od državnega povprečja, 2,3 leta več od povprečja v osrednjeslovenski regiji (kjer je bila povprečna starost najnižja) in 1,6 leta manj od povprečja v pomurski regiji (kjer je bila povprečna starost najvišja). Naravni prirast v regiji je bil v letu 2021 negativen (-3,4 na 1.000 prebivalcev), selitveni pa pozitiven (2,1 na 1.000 prebivalcev). Skupni prirast je znašal -99 oseb.
Delež mater, mlajših od 20 let, je bil v posavski drugi najvišji (2,0 %); najvišji je bil v jugovzhodni Sloveniji (2,9 %). V obeh omenjenih regijah je bila v 2021 najvišja tudi povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka (v obeh 28,8 leta). V regiji je bilo razvezanih 1,3 zakonske zveze na 1.000 prebivalcev, kar je največ med regijami.
Prebivalcev regije, mlajših od 15 let, je bilo 14,9 %, kar je bilo malo pod povprečjem (15,1 %), prebivalcev, starejših od 64 let, pa je bilo 21,9 %, kar je bilo 1 odstotno točko več od povprečja v državi. Delež prebivalcev z največ osnovnošolsko izobrazbo ali manj (24,9 %) je bil peti največji in višji od povprečja v celotni Sloveniji (22,2 %). Z 20,3-odstotnim deležem prebivalcev, starejših od 14 let, z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je bila pod povprečjem na ravni države (25,0 %), skupaj s koroško regijo pa se je uvrstila le pred zasavsko (20,0 %) in pomursko (18,4 %).
Prebivalci posavske regije so se v letu 2021 po povprečni oceni splošnega zadovoljstva z življenjem uvrstili med povprečno zadovoljne, saj je bila povprečna ocena tega kazalnika v regiji s 7,7 (na lestvici do 10) enaka povprečju ter ocenama v koroški in obalno-kraški regiji.
Stopnja brezposelnosti med najnižjimi
Stopnja delovne aktivnosti je bila v posavski regiji v 2021 nekoliko višja od povprečja v celotni Sloveniji; bila je 67,5-odstotna. Razlika med stopnjo delovne aktivnosti za moške in stopnjo delovne aktivnosti za ženske je bila v tej regiji najvišja. Za moške je bila 72,5-odstotna, za ženske pa 62-odstotna. Več kot tretjina (35,4 %) delovno aktivnih prebivalcev te regije je delalo v drugi regiji. Največ (40,3 %) jih je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo, sledila je jugovzhodna Slovenija (37,5 %). Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na tretje mesto za primorsko-notranjsko (42,6 %) in zasavsko regijo (53,3 %).
Povprečna mesečna neto plača je bila tukaj v 2021 za 51 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 1.220 EUR. Bruto domači proizvod na prebivalca je v 2021 znašal 21.001 EUR in je bil za 15,2 % nižji od povprečja na ravni države. BDP v tej regiji je predstavljal 3 % bruto domačega proizvoda v Sloveniji.
Nekateri kazalniki kakovosti življenja manj ugodni kot v drugih regijah
Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila na ravni regij najnižja (0,3 % oseb). Manj ugoden pa je bil delež prebivalcev, ki so živeli v prenaseljenih stanovanjih, bil je tretji največji (15,4 %). Delež gospodinjstev, v katerih so si lahko vsi člani gospodinjstva privoščili enotedenske letne počitnice zunaj doma, je bil v tej regiji najnižji, 70-odstoten.
Med regijami z največ avtomobili in tudi najstarejšimi
Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (595) in njihovi starosti (11,3 leta) je regija zasedla tretje mesto. V 2021 se je uvrstila med regije z manjšo količino nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca, 498 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je bilo 78 kg na prebivalca manj kot v osrednjeslovenski regiji, kjer je bila količina nastalih odpadkov na prebivalca največja. Gospodinjstvom v posavski regiji je bilo iz javnega vodovoda dobavljenih 35,3 m3 vode na prebivalca, kar je bila tretja najmanjša količina na ravni regij.
Sestavlja jo 6 občin
Največja je bila z 287 km2 občina Krško, sledili sta občini Sevnica (272 km2) in Brežice (268 m2). Največ prebivalcev (34 %) vseh v regiji je na sredini leta 2021 živelo v občini Krško (25.833), druga je bila občina Brežice (24.346).
