Obsega 4,8 % površine Slovenije
Posavska statistična regija je z 968 km2 druga najmanjša, vendar je od najmanjše, zasavske regije, dvakrat večja. V njej so na sredini leta 2022 živeli približno 4 % prebivalcev Slovenije, po tem kazalniku je bila četrta najmanjša – za koroško, zasavsko in primorsko-notranjsko. Z 78 prebivalci na km2 je spadala med manj poseljene regije v Sloveniji.
Matere ob rojstvu otrok povprečno najmlajše
Povprečna starost prebivalcev v letu 2022 je bila 44,6 leta. To je bilo 0,7 leta več od državnega povprečja, 2,3 leta več od povprečja v osrednjeslovenski regiji (kjer je bila povprečna starost najnižja) in 1,7 leta manj od povprečja v pomurski regiji (kjer je bila povprečna starost najvišja). Prebivalcev regije, mlajših od 15 let, je bilo 14,8 %, kar je bilo malo pod povprečjem (15,0 %). Prebivalcev, starejših od 64 let, pa je bilo 22,2 %, kar je bilo 0,9 odstotne točke več od povprečja v državi. Naravni prirast prebivalcev v regiji je bil tretji najnižji in enak kot v goriški regiji (-4,1 na 1.000 prebivalcev), selitveni pa je bil 6,1 na 1.000 prebivalcev, kar je bilo nekoliko pod povprečjem Slovenije (7,0 na 1.000 prebivalcev). Skupni prirast prebivalcev je znašal 154 oseb oziroma 2,0 na 1.000 prebivalcev.
Matere so bile ob rojstvu vseh otrok najmlajše na ravni regij, stare povprečno 30,2 leta. To je bilo 1,5 leta manj kot v osrednjeslovenski, kjer so bile povprečno najstarejše (31,7 leta). Delež otrok, rojenih materam, mlajšim od 20 let, je bil v posavski drugi najvišji (2,3 %), rojenih materam, starim 35 let ali več pa najnižji (18,2 %). Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo za deklice, rojene leta 2022 v tej regiji, v primerjavi s preostalimi regijami najnižje (82,0 leta), za dečke pa drugo najnižje (76,9 leta). Prezgodnja umrljivost prebivalcev, ki izraža delež mlajših od 65 let med umrlimi v posameznem letu, je bila najvišja med regijami, 17-odstotna. V tej, zasavski in pomurski regiji je bila tudi najnižja povprečna starost umrlih, v vsaki 77,8 leta.
Prebivalcev (25–64 let) z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je bilo 13,5 %, kar je bil peti največji delež, delež prebivalcev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo pa četrti najnižji in je znašal 27,6 %. V regiji je bil visok delež prebivalcev z največ srednješolsko izobrazbo (58,9 %), uvrstili so se le za podravsko (59,7 %) in koroško (60,4 %).
Razmere na trgu dela
Stopnja delovne aktivnosti je bila v posavski regiji v 2022 nekoliko višja od povprečja v celotni Sloveniji; bila je 69,5-odstotna. Razlika med stopnjo delovne aktivnosti za moške in stopnjo delovne aktivnosti za ženske je bila v tej regiji druga najvišja (11 odstotnih točk razlike). Za moške je bila 74,7-odstotna, za ženske pa 63,7-odstotna. Več kot tretjina (35,2 %) delovno aktivnih prebivalcev te regije je delalo v drugi regiji. Največ (40,9 %) jih je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo, sledila je jugovzhodna Slovenija (36,7 %). Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na tretje mesto za primorsko-notranjsko (43,5 %) in zasavsko regijo (53,1 %).
Povprečna mesečna neto plača je bila tukaj za 69 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 1.250 EUR.
Gospodarstvo
Bruto domači proizvod na prebivalca je v 2022 znašal 21.132 EUR in je bil za 21,8 % nižji od povprečja na ravni države. Bruto dodana vrednost te regije je predstavljala 2,8 % skupne BDV, ustvarjene v Sloveniji. Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca je v tej statistični regiji znašal 15.104 EUR in je bil od povprečja na ravni države (15.193 EUR) nižji za 0,6 %.
V regiji je delovalo nekaj manj kot 6.300 podjetij, v njih pa je delalo povprečno po 4,1 osebe.
Kakovost življenja v regiji
Prebivalci posavske regije so se po povprečni oceni splošnega zadovoljstva z življenjem uvrstili med povprečno zadovoljne, saj je bila povprečna ocena tega kazalnika v regiji s 7,6 (na lestvici od 0 do 10) enaka slovenskemu povprečju ter oceni v zasavski regiji.
Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila na ravni regij druga najnižja (0,9 % oseb), stopnja tveganja revščine pa je bila enaka državnemu povprečju (12,1 % oseb).
Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (603) in njihovi starosti (11,6 leta) je regija zasedla tretje mesto.
Po nastalih in ločeno zbranih komunalnih odpadkih na sredini med regijami
V posavski regiji je nastalo 470 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je bilo 79 kg na prebivalca manj kot v osrednjeslovenski regiji, kjer je bila količina največja, in 95 kg manj kot v koroški, kjer je bila količina na prebivalca najmanjša. Ločeno so od nastalih zbrali 70,4 % komunalnih odpadkov. Gospodinjstvom v posavski regiji je bilo iz javnega vodovoda dobavljenih 34,5 m3 vode na prebivalca, kar je bila tretja najmanjša količina na ravni regij.
Sestavlja jo 6 občin
Največja je bila z 287 km2 občina Krško, sledili sta občini Sevnica (272 km2) in Brežice (268 m2). Največ prebivalcev (34 %) v regiji je na sredini leta 2022 živelo v občini Krško (25.908), druga je bila občina Brežice (24.286).
