Obsega 10,7 % površine Slovenije
Podravska statistična regija je z 2.170 km2 peta največja. V tej drugi najgosteje poseljeni regiji je v 2021 živelo 16 % prebivalcev Slovenije, kar jo je uvrstilo za osrednjeslovensko regijo. Gostota poseljenosti je bila 151 prebivalcev na km2, s čimer se je prav tako uvrstila na drugo mesto za osrednjeslovensko regijo.
Največji delež srednješolsko izobraženih prebivalcev
S povprečno starostjo prebivalcev 44,5 leta je bila v sredini lestvice. Naravni prirast je bil v 2021 tretji najnižji in tudi v tej regiji – kot v večini drugih – negativen (-4,1 na 1.000 prebivalcev). Kljub temu se je število prebivalcev v 2021 v primerjavi z letom prej zaradi pozitivnega selitvenega prirasta med statističnimi regijami in iz tujine (ta je bil izrazitejši) nekoliko povečalo. Delež mladih prebivalcev (tj. starih 0–14 let) je bil v tej regiji drugi najnižji (13,9 %); nižji je bil samo še v pomurski (13,1 %).
Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši ob njihovem rojstvu niso bili poročeni, je bil v tej regiji tretji najvišji (65,2 %). Višjo vrednost tega podatka sta imeli pomurska in koroška regija. Povprečna starost žensk, ki so rodile prvega otroka, je bila tukaj 29,6 leta. Regija izstopa tudi po najnižjem deležu poročenih prebivalcev (starih nad 15 let), teh je bilo 40,5 %.
Med prebivalci regije, starejšimi od 14 let, jih je v 2021 imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo 22,7 %; to je bilo malo pod državnim povprečjem (25,0 %). Delež prebivalcev s končano največ osnovno šolo je bil drugi najmanjši (21,0 %), manjši je bil le v osrednjeslovenski regiji (18,4 %). Je bila pa podravska regija s 56,3 % prva po deležu srednješolsko izobraženih prebivalcev.
Drugi največji delež po številu obsojenih (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev, to je 3,2, si je regija delila s posavsko.
V 2021 so bili prebivalci te regije nekoliko manj zadovoljni z življenjem, kot je veljalo za celotno Slovenijo. Svoje zadovoljstvo so ocenili s 7,6 (na lestvici do 10), povprečje za Slovenijo je bilo 7,7.
Razmere na trgu dela manj ugodne od povprečja v Sloveniji
Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev te regije je bila v 2021 druga najnižja in je znašala 61,6 %. Nižjo stopnjo delovne aktivnosti prebivalcev oziroma nižji odstotek vseh delovno aktivnih oseb med delovno sposobnimi prebivalci (15–64 let) so imeli le v pomurski statistični regiji (58,9 %). Stopnja brezposelnosti je bila s 6,2 % najvišja med regijami. Zunaj regije svojega prebivališča je delalo 17,7 % delovno aktivnih prebivalcev te regije, kar v primerjavi z drugimi regijami ni bilo veliko; manj jih je odhajalo na delo v drugo regijo le iz osrednjeslovenske (10,3 %) in goriške (17,2 %).
Dohodki nižji od povprečja
Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je v 2021 znašala 1.189 EUR. Od povprečja v državi je bila nižja za 6 % oz. za 84 EUR. Podravska regija je v 2021 ustvarila 12,8 % BDP-ja Slovenije. BDP na prebivalca te regije pa je bil na osmem mestu med regijami. Tukaj je delovalo nekaj manj kot 28.200 podjetij; vsako je zaposlovalo povprečno 4,7 osebe.
Stopnja tveganja revščine je bila tukaj ena najvišjih, 14,1-odstotna. To pomeni, da je z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, živelo 14,1 % oseb.
Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov nad povprečjem
V 2021 je tukaj nastalo 508 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so jih zbrali 74,7 % in se po deležu tako zbranih komunalnih odpadkov uvrstili na četrto mesto. Na 1.000 prebivalcev so imeli 552 osebnih avtomobilov; to je bilo 12 (na 1.000 prebivalcev) manj od povprečja v državi, avtomobili pa so bili stari 10,6 leta, kar je enako povprečju.
Sestavlja jo 41 občin
Več kot tretjina prebivalcev regije (34,4 %) je na sredini leta 2021 živela v občini Maribor (112.838). Najmanj prebivalcev je imela občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah (1.193). Občina Maribor je bila vodilna v regiji tudi po površini (meri 148 km2) in gostoti poseljenosti (765 prebivalcev na km2). Sledila je občina Miklavž na Dravskem polju (561 prebivalcev na km2).