Obalno-kraška regija

Obmorska regija s submediteranskim podnebjem je edina statistična regija z izhodom na morje. Naravne danosti ji omogočajo razvoj turizma in prometa ter gojenje posebnih kultur v kmetijstvu. 

Obalno-kraška

Vir: Slovenska turistična organizacija

Obsega 5,1 % površine Slovenije

Obalno-kraška statistična regija je s 1.043 km2 četrta najmanjša. Po površini se uvršča takoj za koroško regijo, od katere je manjša za 2 km2. V obalno-kraški regiji je leta 2022 živelo 5,6 % prebivalcev Slovenije. Po vrednosti tega podatka sta ji bili najbližji goriška in pomurska statistična regija. S 114 prebivalcev na km2 je bila četrta najgosteje poseljena regija.

Prebivalci starejši od povprečja v Sloveniji

Povprečna starost prebivalcev je v 2022 znašala 45,3 leta, na ravni regij pa je bila tretja najvišja. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je obsegal 14,0 % oz. za odstotno točko manj od slovenskega povprečja. Po drugi strani pa je bilo prebivalcev, starih 65 let ali več, 23,1 % oz. za 1,8 odstotne točke več od povprečja v državi. Med prebivalci je bilo več žensk kot moških; takšni regiji sta bili samo še pomurska in osrednjeslovenska.

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil tako kot v vseh ostalih regijah negativen (-3,5), skupni selitveni prirast pa je bil tukaj peti najvišji (7,2). Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila tu druga najvišja, in sicer je znašala 30,3 leta. Materam, starim 35 let ali več, se je rodilo 26,6 % živorojenih otrok, kar je bil drugi največji delež na ravni regij (takoj za osrednjeslovensko (26,8 %)). Število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev je bilo najnižje med regijami (7,0). Obalno-kraška in podravska regija sta imeli najmanjši delež tretjerojenih ali otrok višjega reda; v obalno-kraški je bilo teh 13,7 %, v podravski pa 13,2 %. Regija je imela najvišji delež razvezanih prebivalcev; teh je bilo 8,7 %, kar je bilo 3,2 odstotne točke več kot v koroški regiji, kjer jih je bilo najmanj.

Obalno-kraška regija je izstopala po največjem deležu tujih državljanov med prebivalci (13,9 %); bilo jih je skoraj petkrat več kot v pomurski, kjer je bil delež najmanjši (2,8 %). Izstopala je tudi po največjem številu priseljenih državljanov iz tujine na 1.000 prebivalcev (23,5).

V vrtce je bilo vključenih 76,2 % otrok, starih 1–5 let, kar je bil najmanjši delež med regijami. Delež prebivalcev (25–64 let) z višje- ali visokošolsko izobrazbo je bil enak kot v goriški in se je z 32,3 % uvrstil ravno pod povprečje v Sloveniji (32,7 %). Regija je imela drugo najnižje število študentov na 1.000 prebivalcev (29), najmanj pa jih je bilo v pomurski (28 na 1.000 prebivalcev). Obe regiji sta imeli tudi najmanj diplomantov na 1.000 prebivalcev (6).

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti v 2022 je bila z 68,6 % za 0,2 odstotne točke nižja od povprečja v Sloveniji. Stopnja anketne brezposelnosti je bila s 5,6 % druga najvišja. Višjo so imeli le v posavski regiji (5,8 %). Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 22,1 % (enako, kot to velja za povprečje v Sloveniji) odhajalo na delo drugam, največ (60,3 %) v osrednjeslovensko regijo. 

Povprečna mesečna neto plača je tukaj znašala 1.289 EUR (oz. približno 30 EUR manj od slovenskega povprečja) in je bila četrta najvišja med regijami.

Gospodarstvo

Bruto domači proizvod na prebivalca je bil v tej regiji drugi najvišji; znašal je 26.074 EUR in je bil za 3,6 % nižji od slovenskega povprečja. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je tukaj znašal 14.691 EUR in je bil tretji najnižji med regijami. Od državnega povprečja (15.193 EUR) je bil nižji za 3,3 %.

Tu je delovalo okoli 15.300 podjetij. Vsako je zaposlovalo povprečno 3,1 osebe, kar je bilo najnižje povprečje v državi.

Kakovost življenja v regiji

Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 24,8 % oseb. To je bil največji delež med regijami, ki je bil za 12,7 odstotne točke višji od povprečja v državi in za 8,9 odstotne točke višji kot v drugouvrščeni pomurski. Prav tako je bil v tej regiji največji delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, ki je znašal 25,6 %, kar je bilo 12,3 odstotne točke več od slovenskega povprečja. V tej regiji je bila tudi najvišja stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti. Od oseb, starih 0–64 let, jih je 7,3 % živelo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (tj. stari 18–64 let) so delali manj kot 20 % svojega razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih.

Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (593) se je ta regija uvrstila na četrto mesto. Avtomobili so bili tu v povprečju stari 11,4 leta, kar je bilo več od slovenskega povprečja (10,9 leta).

Najmanjši delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov

V tej regiji je nastalo 544 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je bilo povprečno 48 kg na prebivalca več kot v celotni Sloveniji. Več komunalnih odpadkov na prebivalca je nastalo le v osrednjeslovenski regiji (549 kg). Ločeno so v regiji zbrali 62,6 % komunalnih odpadkov, kar je bil na ravni regij najmanjši delež.

Priljubljena med turisti

Obalno-kraška se je leta 2022 po številu prihodov in prenočitev turistov uvrstila na drugo mesto med vsemi regijami. Našteli so 1,1 milijona prihodov turistov ali 18 % vseh v državi in 3,3 milijona njihovih prenočitev ali skoraj 21 % vseh. Med domačimi turisti je bila ta regija najbolj priljubljena. Od vseh prihodov in prenočitev domačih turistov v državi so v tej regiji ustvarili četrtino (24,5 %) prihodov ter 28 % prenočitev.

Sestavlja jo 8 občin

Skoraj polovica prebivalcev te regije je na sredini leta 2022 živela v občini Koper, ki je bila prebivalstveno četrta največja občina v Sloveniji. Najmanjša v regiji je bila z 8 km2 občina Ankaran, na državni ravni je bila manjša le občina Odranci (7 km2) v pomurski regiji. S 579 prebivalci na km2 je bila Izola tretja najgosteje poseljena občina v Sloveniji. 

Prebivalstvena piramida za leto 2022

Prebivalstvena piramida je grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva. Dolžina posamezne črte v grafikonu prikaže delež prebivalcev v posamezni starostni skupini. Če se s kurzorjem postavite na posamezno črto, se delež izpiše. Deleži prebivalcev so prikazani na levi strani, deleži prebivalk pa na desni strani piramide.

PODATKI ZA LETO 2022 REGIJA SLOVENIJA
Površina km2 - 1. januar 1.043 20.271
Število prebivalcev - 1. julij 118.426 2.108.732
Gostota naseljenosti - 1. julij 113,5 104,0
Povprečna starost prebivalcev - 1. julij 45,3 43,9
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev) 3,7 4,6
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu) 41.786 824.134
Stopnja delovne aktivnosti (%) 68,4 68,6
Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) 1.288,80 1.318,64
Prihodek podjetij (1.000 EUR) 7.603.281 165.285.133
Povprečna starost osebnih avtomobilov (leta) - 31. december 11,4 10,9

Več podatkov najdete v podatkovni bazi SiStat