Obsega 7,2 % površine Slovenije
Primorsko-notranjska statistična regija se s 1.456 km2 uvršča na sredino lestvice po velikosti regij v državi. V 2021 je k celotnemu prebivalstvu Slovenije prispevala najmanjši delež: 2,5 %. Tudi gostota naseljenosti je bila tukaj najmanjša: na km2 je živelo povprečno 37 prebivalcev.
Največji delež moških
Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil v letu 2021 negativen (-1,9), selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa pozitiven (3,1) in je bil drugi največji med regijami. Delež tujih državljanov med prebivalci je bil tukaj tretji največji (8,6 %). Večja deleža tujih državljanov med prebivalci so imeli le v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji.
Na 1.000 prebivalcev so imeli 9,7 živorojenega otroka, pred njimi je bila le jugovzhodna Slovenija (10,7). Povprečna starost umrlih je znašala 79,8 leta, kar je bila najvišja starost na ravni regij. Regija je izstopala tudi po največjem deležu moških (51,2 %), zato je bil delež žensk najmanjši (48,8 %).
Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je bil nad povprečjem in četrti največji (15,5 %), prav tako je bil nad povprečjem in četrti največji delež prebivalcev, starejših od 64 let (22,0 %). Delež prebivalcev, starih 15–64 let, je bil drugi najnižji (62,5 %) in za 2,5 odstotne točke nižji od povprečja, delež prebivalcev, starih 80 let ali več, pa je bil drugi največji med regijami (6,0 %), kar je bilo 0,5 odstotne točke nad povprečjem.
Med prebivalci regije, starejšimi od 14 let, jih je v 2021 imelo končano največ osnovno šolo 24,5 %, višje- ali visokošolsko izobraženih pa jih je bilo 22,5 %. To je regijo uvrščalo na sredino lestvice.
V 2021 so bili prebivalci te regije nekoliko manj zadovoljni z življenjem, kot je veljalo za celotno Slovenijo. Svoje zadovoljstvo so ocenili s 7,6 (na lestvici do 10), povprečje za Slovenijo je bilo 7,7.
Najvišja stopnja delovne aktivnosti
Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2021 v tej regiji najvišja, 71-odstotna, stopnja brezposelnosti pa je bila s 3,3 % najnižja (toliko je znašala tudi v gorenjski regiji). Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 42,6 % odhajalo na delo drugam, največ (60,7 %) v osrednjeslovensko regijo. Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na drugo mesto takoj za zasavsko regijo (53,3 %). Regija je imela drugo največjo razliko med stopnjama delovne aktivnosti za moške in za ženske; znašala je 10 odstotnih točk.
Najnižja povprečna plača
Povprečna mesečna neto plača je bila v tej regiji leta 2021 najnižja v Sloveniji. Znašala je 1.139 EUR, kar je bilo 131 EUR manj od povprečja. Regija spada med gospodarsko šibkejše v državi. BDP na prebivalca je bil tretji najnižji med regijami (17.584 EUR). K slovenskemu BDP-ju je ta regija prispevala 1,8 %. V njej je delovalo nekaj več kot 4.700 podjetij; vsako je zaposlovalo povprečno 3,4 osebe.
Po številu avtomobilov in tudi njihovi starosti na drugem mestu
Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bila ta regija druga (610), prav tako po njihovi povprečni starosti (11,7 leta).
Od celotne količine odpadne vode, nastale v 2021 v tej regiji, je je bilo pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščene 97,6 % (drugi največji delež). Na prebivalca v tej regiji je povprečno nastalo 436 kg komunalnih odpadkov, kar je tretja najmanjša količina med regijami.
V prenaseljenih stanovanjih je živelo 15,8 % oseb, večji delež je imela le zasavska regija (16,3 %).
Sestavlja jo 6 občin
Največja je s 480 km2 občina Ilirska Bistrica, ki obsega tretjino površine regije. Največ prebivalcev, skoraj tretjina ali 16.699, je na sredini leta 2021 živelo v občini Postojna. Gostota naseljenosti je bila z 21,2 prebivalca na km2 najmanjša v občini Bloke; s tem se je uvrstila med 13 najredkeje naseljenih občin v Sloveniji.
