V pomurski statistični regiji je v 2020 živelo 5,5 % prebivalcev Slovenije. Ta regija je izstopala po najnižjem naravnem prirastu (–7,6 na 1.000 prebivalcev) in po najmanjšem deležu tujih državljanov med prebivalci (2,3 %). Starostna sestava prebivalstva je bila v tej regiji najmanj ugodna, saj je bil delež mladih prebivalcev (0–14 let) tukaj najnižji (13,2 %). Povprečna starost prebivalcev je bila tukaj na ravni regij najvišja, 45,6 leta, in povprečno 3,6 leta višja kot v osrednjeslovenski regiji, kjer je bila najnižja. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo za dečke in deklice, rojene v 2020 v tej regiji, glede na preostale regije najnižje (dečki lahko pričakujejo, da bodo živeli 75,5 leta, deklice pa 81,4 leta). Število razvez zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj v 2020 višje kot v večini drugih regij (1 na 1.000 prebivalcev). Izobrazbena sestava tukajšnjega prebivalstva je bila manj ugodna. Skoraj tretjina prebivalcev je imela namreč dokončano le največ osnovnošolsko izobrazbo.
Prebivalci pomurske regije so splošno zadovoljstvo z življenjem v 2020 ocenili z drugo najnižjo povprečno oceno (6,9, na lestvici do 10). Delež gospodinjstev, ki so prejemala materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij, je bil v tej regiji drugi najvišji (7 %), višji je bil le v zasavski (10 %). V stanovanjih, ki so bila v slabem stanju (s puščajočo streho, z vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi), je živelo 27 % gospodinjstev, kar je bil najvišji delež med regijami. Pomurska statistična regija je v 2020 ustvarila 3,8 % BDP-ja Slovenije. BDP na prebivalca je tukaj znašal 15.448 EUR (6.864 EUR manj od slovenskega povprečja). 6,6 % regionalne bruto dodane vrednosti je bilo ustvarjene v kmetijstvu – največ med regijami. V tej regiji je delovalo približno 8.000 podjetij, v njih pa so delale povprečno po 4 osebe. Stopnja delovne aktivnosti je bila tukaj v 2020 tako med moškimi kot med ženskami najnižja med regijami (60,7-odstotna oz. 54,5-odstotna).
