V pomurski statistični regiji je v 2018 živelo 6 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najnižjem naravnem prirastu (–4,0 na 1.000 prebivalcev) in najmanjšem deležu tujih državljanov med prebivalci (1,7 %). Ta regija je bila edina regija, ki je imela v 2018 negativen tudi selitveni prirast (–0,3 na 1.000 prebivalcev). Povprečna starost prebivalcev je bila tukaj na ravni regij najvišja (45,2 leta) in povprečno 3,3 leta višja kot v osrednjeslovenski regiji, kjer je bila najnižja. Starostna sestava prebivalstva je bila v tej regiji najmanj ugodna, saj je bil delež mladih prebivalcev (0–14 let) tukaj najnižji (13,3 %). Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo za dečke, rojene v 2018 v tej regiji, glede na preostale regije najnižje (76,18 leta), za deklice pa drugo najnižje (82,33 leta). Tudi izobrazbena sestava prebivalstva je bila manj ugodna. Skoraj tretjina prebivalcev je imela namreč dokončano le največ osnovnošolsko izobrazbo.
Prebivalci te regije so splošno zadovoljstvo z življenjem v 2018 ocenili z najnižjo povprečno oceno (6,8 od 10). Kar 11 % tukajšnjih gospodinjstev je prejemalo materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij. Delež takih gospodinjstev je bil v tej regiji skoraj dvakrat višji kot v zasavski, kjer je bil drugi najvišji. Pomurska statistična regija je v 2018 ustvarila 3,7 % nacionalnega BDP-ja. BDP na prebivalca je tukaj znašal 14.937 EUR (slovensko povprečje je bilo 22.083 EUR na prebivalca). V regiji je delovalo približno 8.000 podjetij, v njih pa so delale povprečno po 4 osebe. V letu 2018 je bila tukaj stopnja delovne aktivnosti tako za moške kot za ženske najnižja v Sloveniji (59,1-odstotna oz. 52,3-odstotna). Na prvo mesto med preostalimi regijami pa se je uvrstila z deležem odpadne vode, ki je bila v 2018 pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena (99 %).