V osrednjeslovenski statistični regiji, po površini drugi največji, je v 2020 živela približno četrtina prebivalcev Slovenije (26 %). Povprečna starost prebivalcev je bila tukaj najnižja (42,0 leta), gostota prebivalstva pa največja (238 prebivalcev na km2). Osrednjeslovenska je bila v 2020 regija z najvišjim naravnim prirastom. Znašal je 0,0 (na 1.000 prebivalcev); umrlo je 9 prebivalcev več, kot se jih je rodilo. Starostna sestava prebivalstva je bila v tej regiji ugodna. Delež prebivalcev, starih 65 ali več let, je bil v primerjavi z drugimi regijami tukaj najnižji (18,6 %), delež prebivalcev, starih 0–14 let, pa je bil tretji najvišji (15,9 %). Zelo ugodna je bila tudi izobrazbena sestava prebivalstva: skoraj 40 % prebivalcev (25–64 let) je imelo dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Ta regija je med preostalimi izstopala tudi po najvišjem deležu otrok, starih 1–5 let, vključenih v vrtce (85 %).

Po indeksu delovne migracije (131,4) je bila tedaj osrednjeslovenska statistična regija izrazito delovna regija. Število delovno aktivnih prebivalcev, zaposlenih v tej regiji, je bilo namreč precej višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, ki v tej regiji prebivajo. Osrednjeslovenska regija je torej z zaposlitvenega vidika zelo pomembna tudi za prebivalce drugih regij. Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila v 2020 na ravni regij najvišja; znašala je 1.321 EUR in je bila za 9 % višja od letnega povprečja mesečnih plač v celotni Sloveniji. Ta regija je ustvarila več kot 38 % BDP-ja Slovenije. BDP na prebivalca te regije je znašal več kot 32.168 EUR, največ v Sloveniji. V njej je delovalo tudi največ podjetij (tretjina vseh v Sloveniji). Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj drugo najnižje (535), povprečna starost teh avtomobilov pa je bila najnižja (9,8 leta). Ta regija je izstopala tudi po najnižjem deležu odpadne vode, ki je bila pred izpustom prečiščena (56,6 %).