Obsega 13,2 % površine Slovenije

Jugovzhodna Slovenija je z 2.675 km2 po površini največja statistična regija. Je približno 6-krat večja od zasavske, po površini najmanjše regije. V 2022 je v jugovzhodni Sloveniji živelo okoli 7 % prebivalcev Slovenije, kar je bil peti največji delež med regijami. Je med redkeje poseljenimi, saj je na km2 živelo povprečno 55 prebivalcev oz. skoraj polovico manj od državnega povprečja.

Prebivalci mlajši in manj izobraženi od povprečja v Sloveniji

Starostna sestava tukajšnjega prebivalstva je bila v 2022 ugodnejša kot v večini drugih regij. Povprečna starost prebivalcev v regiji je bila druga najnižja in je znašala 43 let. Indeks staranja je bil najnižji med regijami in je na sredini leta znašal 122. To pomeni, da je bilo v regiji na 100 oseb, mlajših od 15 let, 122 oseb, starih najmanj 65 let. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil tukaj najvišji (16,5-odstoten), delež prebivalcev, starih nad 64 let, pa drugi najmanjši (20,1-odstoten).

Regija je imela drugi najvišji naravni prirast: -0,8 na 1.000 prebivalcev. V njej se je rodilo okoli 10 otrok na 1.000 prebivalcev, kar je bilo največ med vsemi regijami. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila v tej regiji najnižja (28,5 leta). V tej regiji je bil tudi najvišji delež živorojenih otrok, rojenih materam, mlajšim od 25 let (16,3 %) ter najvišji delež tretjerojenih otrok ali otrok višjega reda (skoraj 20 %).

Izobrazbena sestava je bila manj ugodna v primerjavi s slovenskim povprečjem. S 14,1-odstotnim deležem prebivalcev (25–64 let) s končano največ osnovno šolo je bila na tretjem mestu. Prebivalcev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je bilo 29,3 %, kar je bilo 3,4 odstotne točke manj od povprečja v Sloveniji. Po drugi strani so se uvrstili med regije z več študenti (35 na 1.000 prebivalcev) ter med regije z največ diplomanti (8 na 1.000 prebivalcev).

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je bila za 1,8 odstotne točke višja od povprečja; dosegla je 70,4 %, kar pomeni, da je bilo med delovno sposobnimi prebivalci te regije (15–64 let) okoli 70 % delovno aktivnih, tj. zaposlenih in samozaposlenih. Stopnja anketne brezposelnosti je bila z 2,6 % najnižja med regijami. S 27,5-odstotnim deležem delovnih migrantov je zasedla peto mesto. Največ delovnih migrantov je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo (78 %), sledila je posavska (7 %). 

Povprečna mesečna neto plača je v jugovzhodni Sloveniji leta 2022 znašala 1.337 EUR in je bila samo v tej in v osrednjeslovenski regiji višja od slovenskega povprečja (v tej za 1,4 %, v osrednjeslovenski pa za 8,9 %).

Gospodarstvo

Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v statistični regiji jugovzhodna Slovenija najvišji in je znašal 15.799 EUR. Od povprečja na ravni države (15.193 EUR) je bil višji za 4,0 %. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil tukaj tretji najvišji regionalni BDP v Sloveniji; znašal je 25.323 EUR in je bil od povprečja nižji za 6,3 %. Sicer pa je regija k skupni bruto dodani vrednosti prispevala 6,5 %. Ustvarila je največji delež bruto dodane vrednosti v kmetijstvu in gozdarstvu (13,3 %) med vsemi regijami.

V regiji je delovalo okoli 11.700 podjetij in vsako je zaposlovalo povprečno 4,7 osebe; to je bilo drugo najvišje povprečje med regijami.

Kakovost življenja v regiji

Stopnja tveganja revščine (9,2 %) in stopnja tveganja socialne izključenosti (10,8 %) sta bili v tej regiji med najnižjimi. Po drugi strani pa je v stanovanjih, ki so bila v slabem stanju (s puščajočo streho, z vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi), živelo 23 % gospodinjstev, enako kot v pomurski, kar je bil največji delež med regijami. Tukaj je bila prav tako najvišja stopnja prenaseljenosti stanovanj; 14,9 % oseb je živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva.

Regija je izstopala tudi po največjem številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih); teh je bilo 4,4 na 1.000 prebivalcev oz. skoraj 2 več od slovenskega povprečja (na 1.000 prebivalcev).

Število osebnih avtomobilov (588 na 1.000 prebivalcev) in njihova povprečna starost (11,0 leta) sta bila nad povprečjem v državi – to je znašalo 571 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, njihova povprečna starost pa 10,9 leta.

Dobavljena največja količina vode iz javnega vodovoda na prebivalca

Gospodinjstvom je bila iz javnega vodovoda dobavljena največja količina vode na ravni regij, ki je na prebivalca znašala 44,2 m3, kar je bilo 3,6 m3 na prebivalca več od povprečja za Slovenijo. Pred izpustom iz javnega kanalizacijskega sistema je bilo prečiščene 87,2 % odpadne vode, povprečje za Slovenijo pa je bilo 72,1 %.

Sestavlja jo 21 občin

Občine v regiji se med seboj zelo razlikujejo. Tako je del te regije tudi prebivalstveno najmanjša slovenska občina v 2022, Osilnica. V njej je na sredini leta 2022 živelo 330 prebivalcev. Druga prebivalstveno najmanjša občina v regiji in peta najmanjša v državi je bila občina Kostel s 639 prebivalci. V Novem mestu, prebivalstveno največji občini v regiji in šesti največji v državi, pa je živelo 37.746 prebivalcev oziroma okoli četrtina vseh v regiji.