Posavska statistična regija meri 968 km2 in je po površini druga najmanjša, vendar pa je bila v 2020 od najmanjše, zasavske regije, dvakrat večja. V posavski statistični regiji so v 2020 živeli približno 4 % prebivalcev Slovenije. Naravni prirast v regiji je bil v tem letu negativen, selitveni pa pozitiven. Skupni prirast je znašal 137 oseb. Delež mater, mlajših od 20 let, je bil v posavski drugi najvišji (1,7 %); najvišji je bil v jugovzhodni Sloveniji (3,7 %). V obeh omenjenih regijah sta bila v letu 2020 najvišja tudi deleža mater, ki so rodile tretjega ali otroka višjega reda. V posavski je bilo takih mater 18,3 % ali za 2,1 odstotne točke manj kot v jugovzhodni Sloveniji. Delež prebivalcev (25–64 let) z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (19,7 %) je bil nižji od povprečja v celotni Sloveniji (24,5 %), delež prebivalcev z največ osnovnošolsko izobrazbo ali manj (25,6 %) pa višji od povprečja v celotni Sloveniji (22,7 %). Prebivalci posavske regije so se po povprečni oceni splošnega zadovoljstva z življenjem uvrstili med manj zadovoljne, saj je bila ta ocena tretja najnižja (7,2 od 10). S še nekoliko nižjo oceno so splošno zadovoljstvo z življenjem tedaj ocenili prebivalci pomurske in koroške regije.

Stopnja delovne aktivnosti je bila v posavski regiji v 2020 nekoliko višja od povprečja v celotni Sloveniji; bila je 66,2-odstotna. Razlika med stopnjo delovne aktivnosti za moške in stopnjo delovne aktivnosti za ženske je bila v tej regiji druga najvišja. Za moške je bila 71-odstotna, za ženske pa 60,8-odstotna. Približno tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je v 2020 delalo v drugi regiji. Povprečna mesečna neto plača je bila tukaj za 49 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 1.160 EUR. BDP na prebivalca te regije je znašal 19.583 EUR. Delež prebivalcev, ki so živeli v prenaseljenih stanovanjih, je bil v tej regiji tretji najvišji (15,5 %). V 2020 je tukaj nastalo 477 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je 88 kg na prebivalca manj kot v obalno-kraški regiji, kjer je bila količina nastalih odpadkov na prebivalca največja. Gospodinjstvom v posavski regiji je bilo v letu 2020 iz javnega vodovoda dobavljenih 36,2 m3 vode na prebivalca ali 7,8 m3 na prebivalca manj kot v gorenjski, kjer je bila ta količina največja (44 m3 vode na prebivalca).