Primorsko-notranjska statistična regija je v 2020 prispevala k celotnemu prebivalstvu Slovenije najnižji delež: 2,5 %. Tudi gostota naseljenosti je bila tukaj najmanjša: na enem kvadratnem kilometru je živelo povprečno 37 oseb. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (–3,1), selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa pozitiven (10,7). Delež tujih državljanov med prebivalci je bil tukaj tretji največji (8,4 %). Večja deleža tujih državljanov med prebivalci so imeli le v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji. Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši so bili ob njihovem rojstvu neporočeni, je bil tukaj četrti najnižji (53,8 %). Povprečna starost umrlih je znašala 79,5 leta. Stopnja umrljivosti dojenčkov (tj. število umrlih dojenčkov na 1.000 živorojenih) je bila med regijami tukaj najvišja (6,2 na 1.000 živorojenih).

Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2020 v tej regiji najvišja, 69,9-odstotna. To pomeni, da je bilo med delovno sposobnimi prebivalci te regije 69,9 % delovno aktivnih; 42 % od teh jih je delalo v drugi statistični regiji, velika večina v osrednjeslovenski. V tej regiji je bila tudi največja razlika med stopnjama delovne aktivnosti za moške in za ženske; znašala je 10,4 odstotne točke. Povprečna mesečna neto plača je bila v tej regiji v 2020 najnižja v Sloveniji. Znašala je 1.085 EUR, kar je bilo 124 EUR manj od povprečja v celotni Sloveniji. Regija spada med gospodarsko šibkejše v državi. BDP na prebivalca je bil drugi najnižji med regijami (15.372 EUR). K slovenskemu BDP-ju je ta regija prispevala 1,7 %. V regiji je delovalo nekaj več kot 4.600 podjetij; vsako je zaposlovalo povprečno 3,5 osebe. Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bila ta regija druga (601), prav tako po njihovi povprečni starosti (11,4 leta). Od celotne količine odpadne vode, nastale v 2020 v tej regiji, je je bilo pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščene 95 % (drugi najvišji delež).