Slovenske občine so večinoma »bivalne«

Mobilnost prebivalcev je v veliki meri posledica njihove zaposlitve ali iskanje zaposlitve. Takšne migracije obravnavamo kot delovne migracije oz. delovne selitve. Te so odvisne od stopnje družbene in gospodarske razvitosti, od načina oz. gostote poselitve, od razporejenosti zaposlitvenih središč in navsezadnje tudi od prometne povezanosti med posameznimi kraji. Ali je posamezna občina bolj »delovna« ali bolj »bivalna«, nam pove indeks delovne migracije. To je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev v občini delovnega mesta (oz. v občini zaposlitve) in številom delovno aktivnih prebivalcev v občini prebivališča pomnoženo s 100. Kazalnik za občino povezuje število delovnih mest s številom zaposlenih oseb glede na prebivališče.

Če je število delovnih mest v posamezni občini vsaj za 16 % večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, potem taka občina spada med t. i. »izrazito delovne« občine. V letu 2016 je bilo »izrazito delovnih« 18 občin (tj. okoli 8 % vseh občin).

Zelo visoke indekse delovne migracije, z vrednostjo nad 150 (to pomeni več kot 50 % več delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja), je imelo naslednjih devet občin: Trzin (indeks delovne migracije 323), Šempeter - Vrtojba (200), Kidričevo (196), Ljubljana (185), Murska Sobota (181), Nazarje (173), Zreče (158), Gornja Radgona (153) in Maribor (140).

Med t. i. »bivalne« občine razvrščamo občine z indeksom delovne migracije pod 96. Takih občin je bilo v letu 2016 181 ali 86 % vseh občin. »Izrazito bivalnih« občin, takih z indeksom 35,9 ali manj, v katerih je bilo torej za 64,1 % manj delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja, je bilo 38. Najnižje indekse delovne migracije, 20 ali manj, so imele občine Hodoš (indeks delovne migracije 20), Tabor (20) in Sveti Tomaž (14).

Na ravni statističnih regij sodi med »izrazito delovne« le osrednjeslovenska. V letu 2016 je bilo namreč v tej regiji 28 % več delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja. V preostalih statističnih regijah je bilo razmerje obrnjeno. Zasavska statistična regija je po indeksu delovne migracije spadala tedaj med »zmerno bivalne« regije, hkrati pa je bila regija z največjo razliko med delovno aktivnim prebivalstvom po prebivališču in delovno aktivnem prebivalstvu po delovnem mestu (39 %).

Indeks delovne migracije, občine, Slovenija, 2016