Naravni prirast pozitiven v polovici občin

Od sredine prejšnjega stoletja se je razlika med številom živorojenih in številom umrlih v Sloveniji iz leta v leto skoraj neprestano manjšala. Število umrlih je v tem obdobju iz leta v leto nekoliko naraščalo, medtem ko je število živorojenih izrazito upadalo. V letu 1993 je prvič po 2. svetovni več prebivalcev umrlo, kot pa se jih je tisto leto rodilo (prvič je bil izkazan negativni naravni prirast). Sledilo je triletno obdobje majhnega pozitivnega naravnega prirasta, kasneje pa devetletno obdobje negativnega naravnega prirasta. Šele od leta 2006 dalje je naravni prirast v Sloveniji znova pozitiven.

V letu 2016 je naravni prirast znašal 0,3 (živorojenega otroka) na 1.000 prebivalcev, kar pomeni, da ne zadošča več za naravno reprodukcijo prebivalstva.

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil v letu 2016 pozitiven v približno polovici vseh občin (v 108 občinah); negativen je bil v 99 občinah, v petih občinah pa je na 1.000 prebivalcev umrlo enako število prebivalcev, kot se jih je rodilo. Vrednosti naravnega prirasta na 1.000 prebivalcev po občinah so bile zelo različne. Med tistimi, ki so imele pozitivni naravni prirast na 1.000 prebivalcev, sta z najvišjimi vrednostmi izstopali občini Komenda (9,9) in Gorenja vas - Poljane (9,2), med tistimi z negativnim naravnim prirastom na 1.000 prebivalcev, pa občini Kostel (–20,3) in Hodoš (–16,1).

Na ravni regij je v letu 2016 izkazovala največji naravni prirast osrednjeslovenska statistična regija (2,7 na 1.000 prebivalcev); negativni naravni prirast pa je bil največji v pomurski statistični regiji (–3,5 na 1.000 prebivalcev).

Naravni prirast, občine, Slovenija, 2016

Občine z največjim naravnim prirastom na 1.000 prebivalcev

Ime  
Komenda9,9
Gorenja vas - Poljane9,2
Ivančna Gorica7,9
Solčava7,7
Borovnica7,5







Občine z najmanjšim naravnim prirastom na 1.000 prebivalcev

Ime
Loški Potok-11,3
Poljčane-13,3
Gornji Grad-15,3
Hodoš-16,1
Kostel-20,3