V posavski statistični regiji so v 2016 živeli 4 % prebivalcev Slovenije. Število prebivalcev v tej regiji je glede na prejšnje leto upadlo: naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –1,8, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa –0,4. Število študentov na 1.000 prebivalcev (37) je bilo približno enako slovenskemu povprečju (39). Pod pragom tveganja revščine je živelo 14,5 % tukajšnjih prebivalcev, resno materialno prikrajšanih pa je bilo 10 %. Približno tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je v 2016 delala v drugi regiji. Povprečna mesečna neto plača v tej regiji je bila za skoraj 54 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 976 EUR.

BDP na prebivalca te regije je znašal 16.202 EUR. Kar petina gospodinjstev te regije je imela težave z onesnaženostjo okolja; več gospodinjstev je trpelo zaradi onesnaženosti okolja le v zasavski regiji. V tej regiji je bil delež prebivalcev, ki so živeli v prenaseljenih stanovanjih, najnižji (9 %). V 2016 so tukaj našteli približno 661.400 turističnih prenočitev, kar je bilo nekaj manj kot 6 % vseh turističnih prenočitev v državi. Osebni avtomobili tukajšnjih prebivalcev so po povprečni starosti (10,8 leta) spadali med starejše. Tukajšnje kmetijsko gospodarstvo je bilo v 2016 veliko povprečno 5,7 ha, kar je to regijo uvrščalo na predzadnje mesto med vsemi regijami. V 2016 je v tej regiji nastalo 442 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so zbrali 61 % teh odpadkov. Tukajšnjim gospodinjstvom se je dobavilo iz javnega vodovoda 24,6 m3 vode na prebivalca; s tem podatkom se je regija uvrstila na drugo mesto po najnižji količini dobavljene vode na prebivalca v posamezni regiji (za zasavsko regijo).