V savinjski statistični regiji je v 2016 živelo 12 % prebivalcev Slovenije. Ta regija je izstopala po najnižjem deležu nad 80 let starih prebivalcev (4,6 %) in tudi povprečna starost prebivalcev te regije je bila ena najnižjih (42,7 leta). Naravni in selitveni prirast sta bila pozitivna; skupni prirast je tako znašal 1,7 in je bil tretji najvišji med regijami. Višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je imelo 24 % prebivalcev (25–64 let), kar je manj od slovenskega povprečja (28 %). Stopnja brezposelnosti v regiji (9,3 %) je bila nekoliko višja od slovenskega povprečja (8,0 %). Povprečna mesečna neto plača je bila za skoraj 76 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 954 EUR. Stopnja tveganja revščine je bila tukaj med slovenskimi regijami tretja najvišja (15,0 %).

Ta regija je ustvarila več kot 11 % nacionalnega BDP (in se s tem podatkom uvrstila na 3. mesto med statističnimi regijami). 45 % regionalne bruto dodane vrednosti je bilo ustvarjene v dejavnosti industrija. V tej statistični regiji je bilo turistom na voljo skoraj 14.200 ležišč. V 2016 je bilo tukaj ustvarjenih nekaj manj kot 1,5 milijona turističnih prenočitev (po vrednosti tega podatka je bila četrta med preostalimi regijami); 52 % turističnih prenočitev so ustvarili domači turisti. Od celotne količine odpadne vode so je pred izpustom iz javne kanalizacije prečistili 81 %. Iz javnega vodovoda je bilo vsakemu gospodinjstvu v tej regiji dobavljenih 41,5 m3 vode, kar je to regijo uvrstilo na četrto mesto po količini dobavljene vode med regijami. Po povprečni površini kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo je bila s 6,2 ha med regijami sedma.