V koroški statistični regiji so v 2016 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Od otrok, rojenih v 2016, se jih je 72 % rodilo neporočenim materam, kar je bil najvišji delež med regijami. Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka je bila tukaj najnižja: 27,9 leta. Delež prebivalcev (25–64 let) z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je bil tukaj tretji najnižji (23 %). Število študentov na 1.000 prebivalcev (38) je bilo približno enako slovenskemu povprečju. Stopnja brezposelnosti v tej regiji (7,4 %) je bila nekoliko nižja od slovenskega povprečja (8,0 %). Zelo velika pa je bila razlika v stopnji brezposelnosti med spoloma: med moškimi je bila 5,2-odstotna, med ženskami 9,9-odstotna. Tukajšnji prebivalci so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno najnižjimi ocenami (6,7 od 10).

Koroška statistična regija je v 2016 ustvarila 2,8 % nacionalnega BDP-ja. BDP na prebivalca je bil v tej regiji četrti najnižji med regijami (15.781 EUR/prebivalca). Gre za turistično manj izrazito statistično regijo. V 2016 je bil tukaj ustvarjen le 1 % vseh turističnih prenočitev v Sloveniji; manjša deleža turističnih prenočitev sta ustvarili le zasavska in primorsko-notranjska statistična regija. Od tujih turistov so v tej regiji ustvarili največ prenočitev hrvaški turisti. Povprečna velikost tukajšnjih kmetijskih gospodarstev je bila v 2016 7,5 ha. V 2016 je tukaj nastalo 381 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Odpadne vode so tukaj pred izpustom iz javne kanalizacije prečistili 83 %.