V primorsko-notranjski statistični regiji so v 2016 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Ta regija ni izstopala le po najmanjšem deležu prebivalcev, temveč tudi po najmanjši gostoti naseljenosti: na 1 km2 je živelo povprečno 36 oseb. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (–1,0), selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa pozitiven (2,1). Delež otrok, rojenih neporočenim materam, je bil tukaj najnižji (manj kot polovica). Stopnja tveganja revščine je bila tukaj druga najnižja med vsemi regijami; pod pragom tveganja revščine je živelo 9,5 % oseb. V tej regiji je bil v 2016 eden najnižjih tudi delež oseb, umrlih pred 65. letom starosti (17,2 %). Četrtina prebivalcev te regije (25–64 let) je v 2016 imela terciarno izobrazbo. Na 1.000 prebivalcev je bilo 36 študentov, kar je nekoliko manj od slovenskega povprečja.

38 % delovno aktivnih prebivalcev te regije je delalo v drugi regiji, velika večina v osrednjeslovenski statistični regiji. Povprečna mesečna neto plača pa je bila tukaj ena najnižjih (925 EUR). Bruto dodana vrednost v kmetijskih dejavnostih je bila največja med vsemi regijami (6,4 %). Od celotne količine odpadne vode so je pred izpustom iz javne kanalizacije prečistili 83 %. V 2016 je nastalo 450 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; 70 % komunalnih odpadkov je bilo zbranih ločeno. Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bila ta regija druga (569), po njihovi povprečni starosti pa tretja med preostalimi regijami (10,6 leta). 85 % prenočitev turistov v tej regiji so ustvarili tuji turisti, predvsem turisti iz Italije.