Večina občin v Sloveniji je »bivalnih« občin«

Mobilnost prebivalcev mnogokrat pogojuje njihova zaposlitev ali iskanje zaposlitve. Takšne migracije obravnavamo kot delovne migracije oz. delovne selitve; te so odvisne od stopnje družbene in gospodarske razvitosti, od načina oz. gostote poselitve, od razporejenosti zaposlitvenih središč in navsezadnje tudi od prometne povezanosti med posameznimi kraji. Ali je posamezna občina bolj »delovna« ali bolj »bivalna«, nam pove indeks delovne migracije. To je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev v občini delovnega mesta (oz. v občini zaposlitve) in številom delovno aktivnih prebivalcev v občini prebivališča pomnoženo s 100. Kazalnik za občino povezuje število delovnih mest s številom zaposlenih oseb glede na prebivališče.

 Če je število delovnih mest v posamezni občini vsaj za 16 % večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, potem taka občina spada med t. i. »izrazito delovne« občine. V letu 2015 je bilo »izrazito delovnih« 18 občin (tj. okoli 8 % vseh občin). 

Zelo visok indeks delovne migracije, z vrednostjo nad 150 (to pomeni več kot 50 % več delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja) je imelo naslednjih devet občin: Trzin (indeks 322), Šempeter - Vrtojba (indeks 193), Kidričevo (indeks 192), Ljubljana (indeks 185), Nazarje (indeks 183), Murska Sobota (182), Zreče (indeks 159), Gornja Radgona (156) in Novo mesto (indeks 153).

 Med t. i. »bivalne« občine razvrščamo občine z indeksom delovne migracije pod 96. Takih občin je bilo leta 2015 182 oz. 86 % vseh občin. »Izrazito bivalnih« občin, takih z indeksom 35,9 ali manj, v katerih je bilo torej za 64,1 % manj delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja, je bilo 38. Najnižji indeks, pod 20, so imele občine Sveti Tomaž (indeks 15), Tabor (indeks 18) in Sveti Andraž v Slovenskih goricah (indeks 19). 

 Med statističnimi regijami sodi med »izrazito delovne« le osrednjeslovenska, in sicer je bilo leta 2015 v tej regiji za 28 % več delovno aktivnih prebivalcev po občini delovnega mesta kot delovno aktivnih prebivalcev po občini bivanja. V ostalih statističnih regijah je bilo razmerje obrnjeno. Zasavska statistična regija sodi glede na indeks delovne migracije med »zmerno bivalne« regije in je hkrati regija, ki je imela največjo razliko med delovno aktivnim prebivalstvom po prebivališču in delovno aktivnem prebivalstvu po delovnem mestu, in sicer 37 %.

Indeks delovne migracije, občine, Slovenija, 2015