Naravni prirast pozitiven v polovici občin

Od sredine prejšnjega stoletja se je razlika med številom živorojenih in številom umrlih skoraj neprestano manjšala. Število umrlih je v tem obdobju nekoliko naraslo, medtem ko je število živorojenih izrazito upadlo. V Sloveniji je bil po 2. svetovni vojni leta 1993 prvič izkazan negativni naravni prirast; več prebivalcev je umrlo kot pa se jih je tisto leto rodilo. Sledilo je triletno obdobje majhnega pozitivnega naravnega prirasta, kasneje pa devetletno obdobje negativnega naravnega prirasta. Šele od leta 2006 dalje je naravni prirast v Sloveniji znova pozitiven.

V letu 2015 je naravni prirast znašal 0,4 prebivalca na 1.000 prebivalcev, kar pomeni, da ne zadostimo več naravni reprodukciji prebivalstva.

V tem letu je pozitivni naravni prirast na 1.000 prebivalcev izkazovalo 50 % vseh občin (107); v 100 občinah je bil naravni prirast negativen; v petih občinah pa je na 1.000 prebivalcev umrlo enako število prebivalcev kot se jih je rodilo. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev po občinah je bil zelo različen. Največji naravni prirast na 1.000 prebivalcev so imele občine Solčava (10,0), Komenda (9,7), Borovnica (9,6) in Gorenja vas - Poljane (9,3). Naravni prirast z 8 ali več prebivalcev na 1.000 prebivalcev sta imeli še občini Lukovica in Dol pri Ljubljani. Najbolj negativen naravni prirast (na 1.000 prebivalcev) je imela občina Gornji Grad (­–22,8), Hodoš (–19,0) in Loški Potok (–12,8).

V letu 2015 je beležila največji naravni prirast osrednjeslovenska statistična regija, in sicer 2,8 prebivalca na 1.000 prebivalcev, največji negativni naravni prirast pa pomurska statistična regija, in sicer –3,0 prebivalca na 1.000 prebivalcev.

Poišči ime ali šifro občine v iskalniku v menijski vrstici.

Občine z največjim naravnim prirastom na 1.000 prebivalcev

Ime  
Solčava10,0
Komenda9,7
Borovnica9,6
Gorenja vas - Poljane9,3
Lukovica8,1







Občine z najmanjšim naravnim prirastom na 1.000 prebivalcev

Ime
Gornji Grad-22,8
Hodoš-19,0
Loški Potok-12,8
Štore-11,6
Preddvor-11,2