V spodnjeposavski statistični regiji so v 2014 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. V 2014 se število prebivalcev v tej regiji skoraj ni spremenilo: naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –0,9, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa 0,9. V tej regiji je bilo sklenjenih največ zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev (3,6). Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil tukaj med vsemi regijami največji (20 %), s svojimi dohodki pa je težko ali zelo težko preživela več kot polovica tukajšnjih gospodinjstev. Stopnja registrirane brezposelnosti v tej regiji (14,7 %) je bila višja od povprečja v Sloveniji (13,1 %). Skoraj tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je v 2014 delala v drugi regiji.

BDP na prebivalca te regije je znašal 15.409 EUR. Polovica regionalne bruto dodane vrednosti je bila ustvarjena v industriji, kar je bil drugi največji delež med vsemi regijami. Stanovanja v spodnjeposavski statistični regiji so merila povprečno 81 m2. 35 % tukajšnjih stanovanj je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje (najmanj v primerjavi z drugimi regijami). Osebni avtomobili tukajšnjih prebivalcev so bili v povprečju med najstarejšimi v Sloveniji (10,2 leta). Med vsemi motornimi vozili je bilo 14 % traktorjev, več jih je bilo le še v pomurski statistični regiji. V 2014 je v tej regiji nastalo 436 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so zbrali 62 % teh odpadkov. Med odpadki, nastalimi v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je bilo 0,2 % nevarnih, kar je bilo najmanj med vsemi regijami.