V koroški statistični regiji so v 2014 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po drugem najnižjem selitvenem prirastu v Sloveniji: na 1.000 prebivalcev so se odselile 4 osebe več kot priselile. Od otrok, ki so se rodili v 2014, se jih je 70 % rodilo neporočenim materam, povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa je bila tukaj najnižja v Sloveniji (27,9 leta). Število študentov na 1.000 prebivalcev (42) je bilo višje od slovenskega povprečja (39). Največ jih je študiralo v podravski (40 %) in osrednjeslovenski statistični regiji (35 %). Stopnja registrirane brezposelnosti v tej regiji (13,0 %) je bila skoraj enaka slovenskemu povprečju (13,1 %). Zelo velika pa je bila razlika v stopnji registrirane brezposelnosti med spoloma: med moškimi je bila 10,4-odstotna, med ženskami 16,3-odstotna; še nekoliko večja je bila ta razlika v pomurski statistični regiji.

Koroška statistična regija je v 2014 ustvarila 2,8 % nacionalnega BDP-ja. Preračunano na prebivalca je bil BDP tukaj četrti najnižji v Sloveniji (14.485 EUR/prebivalca). V tej regiji je bilo najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev (379); povprečno so bila velika 86 m2. Koroška ne spada med izrazito turistične statistične regije. V 2014 je bil tam ustvarjen le 1 % vseh turističnih prenočitev v Sloveniji; od tujih turistov so tam ustvarili največ prenočitev hrvaški turisti. V koroški statistični regiji je nastalo najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca (350 kg), obenem pa je bil tukaj najmanjši tudi delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov (45 %). Med odpadki, nastalimi v tukajšnjih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je bilo 9,3 % nevarnih (v celotni Sloveniji: 3,7 %). Tukaj se je pred izpustom v kanalizacijo prečistilo najmanj odpadne vode v Sloveniji (53 %).