V obalno-kraški statistični regiji je v 2014 živelo 5 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišjem deležu tujih državljanov med prebivalci (8,8 %). Starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila v tej regiji 29,6 leta, torej za 0,5 leta višja od povprečja za Slovenijo. Delež prebivalcev (25–64 let) z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je bil v 2014 v tej regiji tretji najvišji v Sloveniji (26,0 %). Tukaj je bilo najmanj dijakov in študentov na 1.000 prebivalcev v Sloveniji (30 dijakov na 1.000 prebivalcev in 33 študentov na 1.000 prebivalcev), pa tudi število štipendistov med njimi je bilo tukaj najnižje. BDP na prebivalca je bil drugi najvišji v Sloveniji (17.645 EUR); višji je bil le še v osrednjeslovenski statistični regiji. V regiji je delovalo skoraj 13.000 podjetij, povprečno je v njih delalo 3,1 osebe, kar je najmanj v Sloveniji.

V tej regiji je bilo največ stanovanj na 1.000 prebivalcev (498); četrtina stanovanj je bila zgrajena pred letom 1918 (v celotni Sloveniji 14 %). Centralno ogrevanje je imelo 63 % tukajšnjih stanovanj ali najmanj med vsemi regijami. Obalno-kraška regija je izrazito turistična regija. V 2014 je bilo tam ustvarjenih 2,2 milijona turističnih prenočitev (41 % domačih, 59 % tujih), kar je največ med vsemi statističnimi regijami. Med prenočitvami tujih turistov je bilo največ prenočitev italijanskih turistov (22 %). V tej regiji je v 2014 nastalo največ komunalnih odpadkov na prebivalca (503 kg); 53 % jih je bilo zbranih ločeno (povprečje za Slovenijo: 65 %). Vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena. Za investicije v varstvo okolja so tukaj namenili 0,2 % regionalnega BDP, kar je bil najmanjši delež med vsemi regijami.