Jugovzhodna Slovenija, po površini naša največja statistična regija, povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija.

Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija), in ta je v letu 2012 ustvarila polovico bruto dodane vrednosti v tej regiji. Po zadnjih dostopnih podatkih, ti se nanašajo na leto 2013, je bilo tukaj 94 % odpadnih voda pred izpustom iz kanalizacijskega sistema prečiščenih; to je bistveno večji delež od deleža za Slovenijo (78 %).

Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost v tej regiji so v letu 2012 znašali kar 5,2 % BDP te regije. Več kot 90 % finančnih sredstev za to dejavnost so prispevale gospodarske družbe.

Starostna sestava tukajšnjih prebivalcev je bila ugodna, saj je indeks staranja sredi leta 2013 znašal 105,2; to pomeni, da je bilo številčno razmerje med prebivalstvom, starim 65 ali več let, in prebivalstvom, mlajšim od 15 let, v regiji 105 : 100.