Regija Posavskega hribovja je tako po površini kot po številu prebivalcev najmanjša slovenska statistična regija. Sredi leta 2013 je tukaj na 264 km2 prebivalo približno 43.300 prebivalcev, kar pomeni, da je ta regija poleg osrednjeslovenske naša najgosteje poseljena regija.

Naravnogeografske danosti ustvarjajo razmere za njeno tradicionalno usmerjenost v industrijo; več kot tretjino bruto dodane vrednosti še vedno ustvarijo predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija.

Zasavska regija je tudi v letu 2013 izstopala po najizrazitejšem upadu števila prebivalcev (letna stopnja rasti prebivalstva je znašala –11,9 ‰); ta je bil predvsem posledica odseljevanja v druge statistične regije; selitveni prirast med regijami je bil namreč prav v tej regiji v največji meri negativen (–9,5). Povprečna starost mater ob rojstvu otrok, ki so v letu 2013 rodile prvič, je bila 28,5 leta ali povprečno 1 leto manj od mater ob rojstvu prvega otroka v osrednjeslovenski regiji.

Število brezposelnih oseb se je tukaj v letu 2013 še povečalo; stopnja registrirane brezposelnosti je bila ena najvišjih, 16,6-odstotna ali za 7 odstotnih točk višja kot v regiji z najnižjo (gorenjski) in za približno 1 odstotno točko nižja kot v regiji z najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti (pomurski). Po indeksu delovne migracije je ta regija naša najbolj bivalna regija; v letu 2013 je namreč imelo delovno mesto na območju svoje regije 60 % Zasavcev, preostalih 40 % pa jih je odhajalo na delo v druge regije.